Francija začasno ustavila izvoz 24 milijonov vredne Cimabuejeve slike

Mala slika, ki meri le 20,3 x 28,5 centimetra, je v oči padla dražbarju Philomenu Wolfu, ko je bil na obisku pri starejši ženski blizu mesta Compiègne, ki je 90 kilometrov severno od Pariza. Ženska je bila že v devetdesetih, zato je odšla v dom upokojencev – preden so spraznili njeno hišo, so naredili seznam njenih stvari. Wolf je opazil delo, ki je viselo nad kuhalno ploščo, na steni, ki vodi v dnevno sobo. Lastniki so domnevali, da gre za rusko ikono, na kateri je skozi leta zbledela barva. Strokovnjaki v Parizu so jo ocenili in ugotovili, da gre za delo umetnika Cimabueja, nato pa so jo ponudili na dražbi. Čeprav je bil kupec anonimen, so francoski mediji poročali, da sta jo kupila čilska zbiratelja, specializirana za italijansko renesanso. Za njo sta odštela vrtoglavih 24 milijonov evrov.

Zakaj je slika pomembna?

Cimabue je bil eden prvih italijanskih slikarjev, ki so se odmaknili od formalnega bizantinskega stila umetnosti in ljudi začeli prikazovati bolj realistično. Na sliki je upodobljena množica, ki zasmehuje Kristusa, in naj bi bila del velikega diptiha, ki je nastal okoli leta 1280, ko je avtor naslikal osem prizorov iz Kristusovega trpljenja in križanja. Ohranili so se trije. Dva druga Cimabuejeva prizora iz Kristusovega trpljenja sta na ogled v londonski Narodni galeriji in New Yorku. Tudi prizor z Marijo, otrokom in angeloma, ki je razstavljen v Londonu, je stoletja veljal za izgubljenega, našel pa ga je britanski aristokrat med čiščenjem posestva v Suffolku. Svoji domovini ga je izročil v hrambo leta 2000.

Francosko ministrstvo za kulturo je v izjavi dejalo, da je slika v dobrem stanju in razkriva več kot drugi dve – Cimabuejev izrazni jezik naj bi bil še posebej viden v "humanistični obravnavi Jezusovega obraza, izrazih na obrazih in v obravnavi prostora". Ob tem so se odločili, da bodo za 30 mesecev blokirali izvoz slike in medtem zbrali sredstva za odkup, saj so odločili, da gre za nacionalni zaklad. Razstaviti jo nameravajo v pariškem muzeju Louvre ob drugem delu italijanskega slikarja z imenom Madona na prestolu Maestà.