Francija evakuira svoje državljane iz Nigra, nekatere države Sahela podpirajo upornike

V luči nedavne politične krize, ki se je razplamtela v Nigru, se evropske države pospešeno pripravljajo na evakuacijo svojih državljanov. Prva izmed njih je Francija, ki se je za ta korak odločila, ko so se pred francoskim veleposlaništvom v nigerijski prestolnici zbrali uporniki ter demonstrirali proti postkolonialnemu vplivu države ter zažigali francoske zastave, razobešali pa ruske. Doslej so se za evakuacijo odločile Francija, Nemčija, Španija in Italija. Evropska unija medtem sporoča, da oskrba Evrope z naravnim uranom kljub dogajanju v Nigru ni ogrožena.

Francija bo zdaj v sodelovanju z nigerijskimi silami pripravila zračno evakuacijo svojih državljanov iz Niameyja, so dejali v francoskem veleposlaništvu po poročanju CNN. Evakuacija bo potekala hitro in bo tudi hitro zaključena, so dodali. V sporočilu je bilo francoskim državljanom, ki želijo biti evakuirani, naročeno, naj imajo s seboj hrano in vodo, medtem ko čakajo na vkrcanje.

"Vojna proti Nigru pomeni vojno proti Maliju in Burkini Faso"

Nigrska vojaška hunta je včeraj sporočila, da Francija načrtuje vojaško operacijo za osvoboditev odstavljenega predsednika, kar je francosko zunanje ministrstvo sicer zanikalo, a so dodali, da je trenutno pridržani predsednik Mohamed Bazoum edina legitimna avtoriteta v državi. Mnogi zahodnoafriški voditelji so uvedli tudi finančne in potovalne kazni za zarotnike državnega udara.

Burkina Faso in Mali sta se ostro odzvala na takšne namige ter sporočila, da bi vsakršno vojaško posredovanje proti Nigru pomenilo vojno proti njima.

"Vsako vojaško posredovanje proti Nigru bo enakovredno vojni napovedi Burkini Faso in Maliju," sta državi navedli v skupni izjavi v ponedeljek.

Dramatična odstavitev predsednika Bazouma je sprožila deljene odzive v državah na območju Sahela, kjer je grožnja militantnega ekstremizma v zadnjih letih destabilizirala lokalne vlade in povzročila nestabilnosti. Gospodarska skupnost zahodnoafriških držav (ECOWAS) je izdala ostro opozorilo proti vojaški hunti in ji dala en teden časa, da izpusti in ponovno postavi na predsedniško mesto Bazouma, pri čemer so opozorili, da ne izključujejo uporabe sile. Poleg tega so uvedli prepoved potovanj in zamrznitev premoženja za vojaške uradnike, vpletene v državni udar, pa tudi za njihove družinske člane in civiliste, ki sprejmejo sodelovanje v institucijah ali vladi, ki jo ustanovijo ti uradniki. Tudi Francija in Evropska unija nista zaostajali, prekinili sta namreč finančno pomoč Nigru.

Burkina Faso in Mali sta sicer te sankcije označila za "nezakonite, nelegitimne in nečloveške". Tudi Gvineja je izrazila solidarnost z Nigrom in se odločila, da ne bo sodelovala pri ukrepih proti njim.

Gvinejsko predsedstvo je pohvalilo nigrsko javnost, morebitno vojaško posredovanje pa bi po njihovem mnenju povzročilo človeško katastrofo, ki bi lahko segla daleč prek meja Nigra.

Državni udari in džihadisti

Niger je v manj kot treh letih postal tretja sahelska država po Maliju in Burkini Faso, ki jo je pretresel vojaški udar. V vseh treh državah je džihadistični upor obremenil že tako krhko vlado, razplamtel jezo v vojski in gospodarsko prizadel nekatere najrevnejše države na svetu. Strmoglavljenje izvoljenih predsednikov so spremljale protifrancoske in proruske demonstracije. Protestniki, ki podpirajo vojaško hunto v Nigru, pravijo, da jih Francija, tradicionalna zaveznica države, ni zaščitila pred džihadisti, medtem ko je bila Rusija njihova najmočnejša zaveznica.

V Maliju je puč leta 2020 pripeljal do spora s Francijo, ki je lani umaknila svoje vojake, ker je hunta pripeljala ruske paravojaške enote. Francija je na enak način odšla iz Burkine Faso, potem ko je bila lani z dvema državnima udarcema vzpostavljena hunta, ki je sprejela bolj nacionalistično usmeritev. Zaradi teh umikov je Francija preoblikovala svojo desetletno strategijo boja proti džihadu v Sahelu in se osredotočila na Niger, kjer imajo 1500 vojakov in veliko letalsko oporišče v bližini Niameyja.