Brat ubitega Floyda: Utrujen sem od bolečine. Prosim vas, da to ustavite. Ustavite bolečino

Philonise Floyd, brat ubitega Georgea Floyda, je v odboru za pravosodje opisal bolečino svoje družine, ko so gledali video posnetek bratovega umiranja. "Ne morem vam opisati bolečine ob gledanju posnetka. Ko gledaš umiranje starejšega brata, ki si ga občudoval celo življenje, kako umira in kliče na pomoč mamo. Utrujen sem od bolečine, ki jo čutim in utrujen od bolečine, ki jo čutim vsakič, ko brez razloga ubijejo temnopoltega. Prosim vas, da to ustavite. Ustavite bolečino," je dejal.

Predsednik odbora, demokrat Jerrold Nadler iz New Yorka, je pred zaslišanjem opozoril, da so pod velikim pritiskom ameriške javnosti. Izrazil je upanje, da to čutijo tudi republikanci in se bodo odzvali. "Potrebujemo resnične reforme in spremembe. Iskreno povedano mislim, da bo vsak, ki bo stal na poti reform, enostavno povožen," je dejal Nadler.

Demokrati so v kongresu že vložili predlog reform in še čakajo na izraz podpore republikancev. Ti so na zaslišanje v kongres povabili nekdanjega agenta tajne službe in konservativnega komentatorja Dana Bognina in nekaj drugih prič, ki bodo predstavile položaj z vidika policije. S te strani se reforme, ki bi kaj spremenile, ne pričakujejo.

Floydova nečakinja: Amerika, čas je za spremembo. Ni miru brez pravičnosti

V Houstonu so se v torek na spominski slovesnosti in pogrebu poslovili od 46-letnega Floyda, čigar smrt je sprožila množične proteste proti policijskemu nasilju. S tem so se zaključile šestdnevne pogrebne slovesnosti. Sam pogreb je potekal v družinskem krogu, udeležilo pa se ga je okoli 500 ljudi, tudi nekateri politiki in zvezdniki. 

"George Floyd ni bil ničev. Zato smo tu. Njegov zločin je bil ta, da je bil rojen črn. George Floyd si zasluži dostojanstvo in spoštovanje," je med drugim dejal demokratski kongresnik iz Houstona Al Green. Župan Houstona Sylvester Turner je na slovesnosti napovedal podpis izvršnega ukaza za prepoved policijskega davljenja. "V tem mestu moraš najprej opozoriti, preden streljaš. V tem mestu moraš posredovati," je dejal župan.

Po govoru brata Georgea Floyda, ki ni mogel zadrževati solz, je na oder stopila Floydova nečakinja Brooke Williams. Smrt strica po njenih besedah ni bila samo umor, temveč zločin iz sovraštva. Pozvala je k spremembi zakonov, ki, kot je dejala, temnopolte Američane postavljajo v neenakopraven položaj z belopoltimi. V svojem govoru se je dotaknila tudi slogana kampanje aktualnega predsednika Donalda Trumpa, ki ga z besedami ni poimenovala. "Nekdo je nekoč dejal: naredimo Ameriko spet veliko. A je bila Amerika sploh kdaj velika?" 

Pozvala je tudi k rasni pravičnosti. "Lahko diham, dokler bo pravici zadoščeno. Policist, ki je ubil mojega strica, ni pokazal nobenega obžalovanja. Le gledal je, kako duša mojega strica zapušča telo. Prosil je in molil, da vstanete," je dejala Williamsova. Svoj čustveni govor je zaključila s pomenljivimi besedami: "Amerika, čas je za spremembo, četudi se ta začne s protesti. Ni miru brez pravičnosti." 

Spregovoril je tudi Trumpov nasprotnik na novembrskih volitvah Joe Biden, in sicer prek video sporočila. "Ko bo pravici zadoščeno, bomo v Ameriki resnično na poti k rasni pravičnosti," je dejal Biden, ki se je pred tem srečal s Floydovo družino. Demokratski kandidat je ostro kritiziral Trumpa in ga pred dnevi obtožil, da so bile predsednikove besede o Floydovi smrti "gnusne". A tudi na Bidna so pred kratkim letele kritike, ko je dejal, da Afroameričani niso črni, če sploh razmišljajo o glasovanju za Trumpa, s tem pa dal vedeti, da glasove temnopoltih Američanov jemlje za samoumevne. 

Pokojni Floyd bo pokopan na pokopališču v predmestju Pearland, poleg svoje matere. Floyd je umrl v Minneapolisu, tam je živel le nekaj let, odraščal pa je v Houstonu, kjer so se od njega še zadnjič poslovili. 

Po ZDA se sprejemajo ukrepi proti policijskemu nasilju

Dva tedna protestov proti policijskemu nasilju po smrti sta v ZDA že prerasla v konkretne ukrepe za spremembe policijskih postopkov v smeri zmanjšanja nasilja. Policijski sindikati se sicer upirajo, a jih trenutno nihče ne upošteva.

Kongres zvezne države New York je v torek potrdil predlog zakona, po katerem bodo kartoteke nasilnih policistov javno objavljene. Doslej je bilo nemogoče priti do podatkov o tem, koga je ubil ali pretepel določeni policist v preteklosti. Pripravljajo se tudi druge spremembe, kot so obvezne kamere na telesih policistov, zagotavljanje zdravniške oskrbe in duševne pomoči aretiranim, prepoved davljenja in podobnih prijemov, po drugi strani pa tudi olajšanje tožb proti tistim, ki lažno prijavljajo zločine iz rasizma.

V New Yorku so v torek aretirali policista Vincenta D'Andraia, ki je 29. maja brez provokacije surovo porinil protestnico, ki je padla in z glavo udarila na pločnik. Obtožen je napada. Sodnik ga je sicer nemudoma izpustil brez varščine, vendar mu je ukazal prepoved približevanja napadeni. Newyorški župan Bill de Blasio je napovedal še več pregonov nasilnih policistov in tokrat ga prvič ni ganilo ogorčenje šefa policijskega sindikata Pata Lyncha.

V San Franciscu je okrožni tožilec Chesa Boudin zagotovil, da bodo žrtve policijskega nasilja poslej dobile javno pomoč za stroške pogreba ali zdravljenja. Za grehe policistov bodo torej še naprej plačevali davkoplačevalci, kar pa predsednika sindikata Tonya Montoye ni ustavilo pri kritikah. "Gre za politično potezo. Namesto da bi si prizadeval za pomoč žrtvam posilstev, napada ali ropa, se je odločil za pomoč kriminalcem," je dejal Montoya. Od sodelovanja s policijo se odmika celo korporacija IBM, ki je napovedala, da ne bo več ustvarjala tehnologije za prepoznavanje obrazov. Glavni izvršni direktor IBM Arvind Krishnja je dejal, da je treba začeti dialog, kako lahko policija uporablja to tehnologijo, ki se lahko zlorabi za masovni nadzor in rasno profiliranje. IBM ima slabo vest skupaj z Amazonom in Microsoftom, saj so testiranja tehnologije pokazala, da je lahko tudi računalnik rasno pristranski.

Rasizem obsodil tudi Macron 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes obsodil rasizem in diskriminacijo, potem ko so tudi Francijo zajeli protesti proti rasizmu, ki jih je sprožila Floydova smrt.

Rasizem je "bolezen, ki zadeva vso družbo", je dejal Macron in pozval, da se v boju proti rasizmu ne sme popuščati, treba pa je okrepiti dejanja proti njemu. Obenem je branil policiste, med katerimi velika večina po njegovih besedah ne sme biti omadeževana. Zavzel se je tudi za modernizacijo policijskih tehnik pridržanja in posredovanja, je povedala tiskovna predstavnica vlade. Izpostavil je, da je delo varnostnih sil zahtevno.