Po Finski še Švedska: vladajoča stranka sporočila, da podpira vstop v Nato

Finska se je odločila zaprositi za članstvo v zvezi Nato, je danes sporočil finski predsednik Sauli Niinistö. Na skupni novinarski konferenci s premierko Sanno Marin v Helsinkih sta odločitev označila za "zgodovinski dan" in začetek nove dobe. 

"Danes sta se predsednik republike in vladni odbor za zunanjo politiko skupaj dogovorila, da bo Finska po posvetovanju s parlamentom zaprosila za članstvo v Natu. To je zgodovinski dan. Odpira se nova doba," sta povedala.

Vladajoči finski socialdemokrati so vstop svoje države v Nato podprli že v soboto, prav tako sta to že v četrtek podprla tudi predsednik in premierka, zato je bila današnja odločitev pričakovana. Premierka je dejala, da današnja odločitev prinaša gotovost v negotovo situacijo. Ob tem je pojasnila, da bo vlada odločitev zdaj posredovala parlamentu. Izrazila je pričakovanje, da bo ta "odločno in odgovorno razpravljal o tej zgodovinski odločitvi".

Odločitev mora potrditi še parlament, ki naj bi o tem odločal v ponedeljek. "Danes smo v dobrem sodelovanju z vlado in predsednikom republike sprejeli pomembno odločitev. Upamo, da bo parlament v prihodnjih dneh potrdil odločitev o prošnji za članstvo v Natu. Temeljila bo na močnem mandatu," je še dejala premierka Marinova. Po trenutnih projekcijah vstop v Nato podpira večina od 200 poslancev.

Švedska sledi zgledu Finske: vstop v Nato podprli tudi švedski socialdemokrati 

Le nekaj ur po odločitvi Finske je tudi švedska vladajoča socialdemokratska stranka sporočila, da se zavzema za vstop Švedske v Nato, s čimer je državi odprla pot za nadaljnje korake pri vložitvi prošnje za članstvo. "Predsedstvo stranke je na seji 15. maja 2022 sklenilo, da si bo stranka prizadevala, da Švedska zaprosi za članstvo v Natu," je v izjavi zapisala švedska vladajoča stranka, ki jo vodi premierka Magdalena Andersson.

Ker sta premierka in predsednik sosednje Finske danes že uradno napovedala, da bo Finska vložila prošnjo za vstop v Nato, je torej zdaj skoraj gotovo, da bo enako v nekaj dneh storila tudi Švedska, poroča agencija Reuters.

"Socialni demokrati si bomo prizadevali, da bo Švedska v primeru odobritve prošnje izrazila enostranske zadržke in nasprotovanje namestitvi jedrskega orožja in stalnih vojaških oporišč na švedskem ozemlju," je stranka še zapisala v izjavi.

Notranje posvetovanje je razkrilo določene delitve znotraj stranke, nekateri kritiki so namreč menili, da je bila odločitev prehitra in da je preveč sledila finskemu časovnemu načrtu. Kljub temu je bila zelena luč vodstva stranke pričakovana.

Švedska premierka je po današnji izjavi stranke o odločitvi spregovorila tudi na novinarski konferenci. Dejala je, da bo že v ponedeljek v parlamentu poskušala pridobiti širšo podporo in konsenz glede prošnje za vstop Švedske v Nato, poroča britanski BBC. Prav tako je menila, da obstaja velika verjetnost, da se bodo razrešili dvomi, ki jih je glede morebitnega članstva Finske in Švedske v Natu nedavno izrazila Turčija. Ob tem je izrazila upanje, da bo pristopni postopek Švedske čim bolj usklajen s finskim.

Anderssonova je dejala tudi, da bo Švedska kot članica Nata poleg lastne varnosti prispevala tudi k večji varnosti za druge države. Vendar pa je izrazila skrb, da bo Švedska ranljiva med postopkom potrjevanja njenega članstva, zato po njenih besedah potrebuje uradna varnostna jamstva.

Stoltenberg: Vstop Švedske in Finske v Nato bi bil zgodovinski trenutek 

Članstvo Švedske in Finske v zvezi Nato "bi okrepilo našo skupno varnost, pokazalo bi, da so Natova vrata odprta in da se agresija ne izplača", je na novinarski konferenci ob koncu neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Nata v Berlinu dejal generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg.

Če se državi, ki sicer z Natom že sedaj tesno sodelujeta, odločita za vstop v Nato, bi to bil "zgodovinski trenutek", je dejal Stoltenberg, ki je na novinarski konferenci sodeloval iz Bruslja prek video povezave, ker zaradi covida-19 ni mogel biti fizično prisoten na zasedanju.

Nemčija: Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni

Švedska in Finska se ne bi smeli soočiti z zamudami pri prizadevanjih za sprejem v Nato, pa je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Če se obe državi odločita za prošnjo za članstvo v Natu, je zelo pomembno, "da v tem posebnem in zgodovinskem trenutku ne pride do zastojev", je dejala.

Ob tem je opozorila, da ne sme priti do faze, ko bi status članstva obeh držav po tistem, ko zaprosita zanj, ostal nejasen. Zato je nemška zvezna vlada "pripravila vse potrebno za zelo hiter proces ratifikacije".

Baerbockova je pri tem po poročanju španske tiskovne agencije EFE mislila na Natov postopek za sprejem novih kandidatk, preden postanejo članice in dobijo varnostna jamstva zavezništva, v skladu s katerimi napad na eno državo članico pomeni napad na vse članice.

Ruska invazija na Ukrajino po njenih besedah ustvarja pritisk na Švedsko in Finsko, da se pridružita Severnoatlantskemu zavezništvu, čeprav gre za tradicionalno bolj nevtralno naravnani državi, ki sta doslej zavračali vstop v Nato.

Turčija, ki je prav tako članica Nata, je v minulih dneh sicer izrazila določene pomisleke glede njunega članstva, ker naj bi državi po mnenju Ankare podpirali teroristične organizacije, kot je v Turčiji prepovedana Kurdska delavska stranka (PKK). Stoltenberg sicer ne pričakuje, da bi zaradi pomislekov Turčije prišlo do zamud v pristopu obeh držav zavezništvu. "Turčija je jasno povedala, da ne želi blokirati pristopa," je novinarjem dejal šef Nata. "Zato sem prepričan, da bomo našli skupni jezik in soglasje o tem, kako naprej glede vprašanj članstva," je pojasnil.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je ob prihodu na zasedanje danes dejal, da so pogovori Turčije s Finsko in Švedsko glede pomislekov Ankare "na dobri poti". Izrazil je upanje, da bodo ministri v okviru današnje razprave pokazali solidarnost in enotnost.

Luksemburški zunanji minister Jean Asselborn pa je priznal, da je "s Turčijo včasih težko", a ob tem dodal, da znaki za premagovanje razlik glede članstva Finske in Švedske "ne izgledajo slabo", poroča EFE.

Še bolj samozavesten je bil slovaški zunanji minister Ivan Korčok, ki je izrazil prepričanje, da bodo našli rešitev, ki bo zadovoljila pomisleke glede obeh držav, ki se želita kmalu pridružiti Natu.

Članstvo Švedske in Finske je sicer ena od tem, o kateri razpravljajo zunanji ministri 30-članske organizacije, ki se ta konec tedna v Berlinu sestajajo na prvem neformalnem zasedanju v zgodovini zavezništva. 

Ministri ob koncu neformalnega zasedanja, sploh prvega v zgodovini zavezništva, sicer niso sprejeli sklepov, je pa Baerbockova na novinarski konferenci dejala, da so vrata Nata Švedski in Finski odprta, če se bosta odločili za vstop v Nato. Posredovala je skupno sporočilo državama: "Če sta pripravljeni, smo mi pripravljeni."

Tudi o ruski invaziji na Ukrajino

V ospredju današnje razprave je bila poleg Finske in Švedske tudi ruska invazija na Ukrajino. Ministri, med njimi vodja slovenske diplomacije Anže Logar, so govorili o nadaljnji podpori tej državi in posledicah vojne, vključno s prihodnjimi odnosi z Rusijo.

Vojna v Ukrajini ne poteka po načrtih Moskve, je povedal Stoltenberg. "Rusija ne dosega svojih strateških ciljev," je poudaril in dodal, da "Ukrajina lahko zmaga v tej vojni". Da bi ji pri tem pomagale, so zaveznice Ukrajini že večkrat zagotovile izdatno vojaško ter varnostno pomoč. "Še naprej moramo krepiti in vzdrževati našo vojaško podporo Ukrajini," je dejal prvi mož Nata.