Finančni ministri dosegli dogovor za odpravo odvisnosti od ruskih goriv

Finančni minister Klemen Boštjančič je predstavil ključne poudarke pisma, ki ga je poslal evropski komisarki za finančne storitve, finančno stabilnost in kapitalske trge Mairead McGuinness in ministrskim kolegom. V njem izraža skrb glede naraščajočih cen energentov in ekstremnega nihanja cen na trgu izvedenih finančnih instrumentov, ki predstavlja likvidnostne težave za energetska podjetja.

Poudaril je, da je potrebno takojšnje ukrepanje za zagotovitev normalnega trgovanja, pri tem pa ni nujno, da ukrepi vplivajo oziroma se prelivajo v tveganja v finančnem sektorju. Podrobneje je treba pojasniti obstoječa pravila glede zavarovanj, ki se uporabljajo na teh trgih, ter preučiti veljavne in možne dodatne specifične mehanizme za omejitev trgovanja v primerih ekstremne nestanovitnosti cen, so zapisali na ministrstvu.

Pri tem je treba ločevati med špekulativnimi posli in tistimi, ki služijo zavarovanju. Minister Boštjančič je že ob prihodu na zasedanje poudaril, da slovenska analiza kaže, da je krivdo za visoko nihanje cen v veliki meri mogoče pripisati tržnim špekulantom, ki jih je mogoče označiti tudi za vojne dobičkarje.

Finančni ministri držav članic EU so tako kot v ponedeljek na zasedanju ministrov članic evroskupine razpravljali tudi o prihodnjem načrtovanju fiskalne politike. Strinjali so se, da bodo tudi v prihodnje potrebni ukrepi za zaščito gospodinjstev in podjetij, ob tem pa bo treba ohraniti vzdržnost dolga. Pri sprejemanju ukrepov za blaženje posledic krize je potrebno tesno usklajevanje ekonomskih politik na evropski ravni, so zapisali na ministrstvu za finance.

V danes dogovorjenih izhodiščih za pogajanja z Evropskim parlamentom so ministri za finance, med njimi minister Boštjančič, določili drugačen vir financiranja. Tako bi 75 odstotkov financirali iz sklada za inovacije, 25 odstotkov pa s predčasno prodajo dovolilnic ETS, so sporočili iz češkega predsedstva Svetu EU. Dovolilnice bi tako prodali precej prej, kot je bilo prvotno predvideno.

Države članice so se v svojih izhodiščih zavzele tudi za drugačno formulo dodeljevanja sredstev. Pri tem bi upoštevali kohezijsko politiko, odvisnost držav od fosilnih goriv in povečanje stroškov naložb.

Medtem ko predlog komisije predvideva, da morajo vse članice svoje nacionalne načrte za okrevanje dopolniti s poglavjem o RePowerEU, pa se Svet zavzema, da bi bilo to obvezno samo v določenih primerih, med drugim če bi želele dodatna sredstva v obliki posojil iz mehanizma za okrevanje.

Pogajalsko izhodišče članic, o katerem so se danes dogovorili ministri, poudarja še, da mora biti nacionalnim oblastem omogočeno, da za posojila zaprosijo do 31. avgusta 2023.

Svet EU poleg tega predvideva, da bi lahko članice sredstva za financiranje načrta RePowerEU prenesla tudi iz sklada za prilagoditev na posledice brexita in sklada za pravični prehod.

Predlog komisije predvideva tudi odstopanje od načela, da ukrepi ne smejo bistveno škodovati doseganju okoljskih ciljev EU, pri investicijah v energetsko infrastrukturo za zagotovitev varnosti dobav nafte in plina. Članice so glede tega našle ravnovesje, ki bo omejilo dodatno administrativno breme zanje.

"Danes smo dosegli velik korak naprej pri krepitvi evropske neodvisnosti od ruskih fosilnih goriv," je ob dogovoru o pogajalskem izhodišču poudaril češki minister za finance Zbynek Stanjura. "Glede na geopolitične okoliščine ruske vojaške agresije na Ukrajino in zadnje napade na energetsko infrastrukturo menim, da je treba hitro doseči dogovor o tem predlogu," je dejal.

Ministri za finance sicer danes razpravljajo tudi o drugih ukrepih za soočanje z energetsko draginjo. V razpravi naj bi se osredotočili predvsem na vpliv visokih cen energije na finančne trge in morebitne ukrepe na tem področju.

Razprava o teh ukrepih bo po navedbah virov pri EU zelo tehnična in strokovna. Ni namen, da bi se že odločili za določene ukrepe. Prisluhnili bodo ministrom, ki so strokovnjaki na tem področju, tudi slovenskemu, so za STA povedali viri.

Slovenija se sicer zavzema predvsem za uvedbo t. i. samodejnih zaščitnih sistemov, s katerimi bi preprečili veliko nihanje cen.

Finančni ministri bodo govorili tudi o drugih gospodarskih in finančnih posledicah ruske invazije na Ukrajino. Med drugim bodo razpravljali o nadaljnji makrofinančni pomoči tej državi. Doslej je EU odobrila šest milijard evrov tovrstne pomoči.