Zaključna bitka za okolje: pred pogajalci nov osnutek dogovora

Presednik COP 26 Alok Sharma bi moral danes stopiti pred kamere in svetu sporočiti, kaj so se na dvotedenski podnebni konferenci dogovorili svetovni voditelji in pogajalci. A ker se je pri dogovoru zapletlo, je ta novinarsko konferenco odpovedal, poroča Sky News.  Kot je povedal, je pred njimi še veliko dela, saj se ne morejo uskladiti pri ključnih vprašanjih. Na novinarska vprašanja, ali to pomeni dogovore o opuščanju fosilnih goriv, je dejal, da se vrača v pogajalsko sobo: "Delamo in želimo si ambiciozen rezultat. Takoj ko bomo imeli nov osnutek, ga bomo delili z javnostjo." 

Podnebna konferenca, na kateri delegati skoraj 200 držav iščejo rešitve, s katerimi bi segrevanje Zemlje ohranili v okvirih pariškega sporazuma in dvig temperature omejili na 1,5 do dve stopinji Celzija, se izteka, a bo, kot kaže, podaljšana. V javnost je zjutraj prišel osnutek novega dogovora, o katerem naj bi se pogajali delegati v Glasgowu. Ta je, vsaj po izrazoslovju sodeč, nekoliko ostrejši glede zahtevanih ukrepov od predhodnega. Med drugim vključuje stopnjevanje poziva državam, da se urgentno spopadejo s podnebnimi spremembami. Tako naj bi vsaka posamezna država razkrila svoje načrte, kako bo dosegla učinkovitejše zmanjšanje proizvodnje toplogrednih plinov in o njih poročala letno. Do sedaj je bila ta časovnica petletna.

Žal pa osnutek še vedno vsebuje precej blage zaveze, ki naj bi jih sodelujoče države sprejele za zmanjšanje proizvodnje in potrošnje premoga in ostalih fosilnih goriv. Nič več se ne omenja splošne postopne opustitve fosilnih goriv, pač pa so v osnutku države pozvali, naj pospešijo postopno opuščanje proizvodnje električne energije iz premoga in neučinkovitih subvencij za fosilna goriva. Prav tako naj bi se o konkretnejših zavezah v povezavi s tem pogovarjali na okolskem vrhu prihodnje leto.

Kot poročajo tuji mediji, se osnutek osredotoča predvsem na premogovne tovarne, ki ne uporabljajo tehnologije za zajemanje ogljika, s čimer bi nekoliko zmanjšale svoje onesnaževanje, ter na neučinkovite subvencije.

So pa v osnutek poročila vključili poziv vsem sodelujočim, naj izkažejo več podpore revnejšim državam, ki se spopadajo s podnebnimi spremembami. Govori se tudi o kompenzaciji tistim tretjim državam, ki z uporabo fosilnih goriv sicer proizvedejo največ škodljivih emisij, a bodo v tranziciji k zeleni energiji potrebovale največ finančne pomoči. Morda se zdi ta poteza kontroverzna, ampak brez finančne pomoči te države ne bodo zmogle zelenega prehoda. 

Za zdaj ni močne podpore dogovoru, da bi se tem državam namenilo okoli 100 milijard dolarjev pomoči, napredek pa je že to, da se o številkah sploh pogovarjajo in dogovarjajo.

Škotska premierka Nicola Sturgeon je za BBC dejala, da se za zdaj večina strinja, da je edini pravi cilj, ki ga moramo doseči, omejitev dviga temperature Zemlje na 1,5 stopnje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo. A, kot opozarja, smo še zelo daleč od tega cilja. Tudi vsebina osnutka predloga ne govori v prid temu cilju.

Gre že za drugi osnutek dogovora, ki so ga pripravili na tej konferenci. Če želijo, da dogovor postane obvezujoč, ga morajo podpisati vse sodelujoče države, kar pa bo zelo težko doseči, zato pričakujejo, da se bodo pogajanja nadaljevala vse do nedelje.

Vizjak optimističen glede izkupička

Pogajalci na podnebni konferenci v Glasgowu po besedah ministra za okolje Andreja Vizjaka napredujejo pri praktično vseh točkah, najpomembneje pa je, da na koncu vse povežejo v celoto. "Kaže se rešitev, jaz sem optimističen," je po plenarnem zasedanju dejal za STA. "Določen dogovor" Vizjak pričakuje najpozneje v prvi polovici sobote.

Evropska komisija je po Vizjakovih besedah nocoj predstavila nekakšne generalne izjave, ki, kot je pojasnil, spremljajo takšne konference. "Na plenarnem zasedanju je bilo kar nekaj optimizma, da bo na koncu današnjega dneva, verjetno čez noč ali v prvi polovici sobote dosežen določen dogovor," je minister za STA strnil dogajanje v Glasgowu.

Pripravljajo generalne dokumente, ki naslavljajo vsa področja - od prilagajanja do blažitev podnebnih sprememb, škod in izgub, financ, tudi tehničnega dela ... "To so področja, ki jih zdaj zapirajo," je dejal minister. Po njegovih besedah je bilo sicer največ preboja narejenega pri tem, da razvite države pristopajo k večjemu poudarku pri odpravi izgub in škod.

"Tu je prišlo do predloga, da bi ustanovili institucijo, ki bi pomagala državam v razvoju pri tehničnih osnovah za pridobitev denarja - kako popisati škodo, kako naslavljati finančne institucije za pomoči ...," je pojasnil Vizjak.

Kot je izpostavil, številne majhne otoke države "niso nič krive za emisije, po drugi strani pa imajo z orkani in drugimi pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, ogromne škode".

"Evropa si res želi ambicioznih zaključkov COP26," je poudaril minister. "Mi vseskozi poudarjamo, pri čemer pozdravljamo, da nas pri tem podpira britansko predsedstvo, pa tudi vse bolj ZDA, da moramo res ukrepati takoj in odločno, če želimo ohraniti mejo ogrevanja na 1,5 stopinje Celzija," je dejal.

Pomemben napredek so v Glasgowu naredili tudi pri financah. "Mislim, da je zelo realno že prihodnje leto pričakovati 100 milijard dolarjev letno pomoči za nerazvite države. Tu se stopnjujejo napovedi držav glede pomoči," je še dejal Vizjak, ob tem pa dejal, da je za Evropo ključno, da ne gre za zavezujoče dikcije.

Kerry: Svet ne sme opustiti podnebnega cilja 1,5 stopinje Celzija

Svet ne sme opustiti cilja omejitve globalnega segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, je danes v Glasgowu opozoril podnebni odposlanec ZDA John Kerry, pri čemer je zapravljanje denarja za subvencije za fosilna goriva označil za "norost".

Te subvencije je treba odpraviti. Smo največji proizvajalec nafte in plina na svetu in imamo nekatere od teh subvencij, predsednik ZDA Joe Biden pa je predložil zakonodajo za njihovo odpravo," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Kerry.

"Vsako leto se trudimo najti denar, vendar je bilo v zadnjih petih ali šestih letih za subvencije za fosilna goriva namenjenih 2,5 milijarde dolarjev. To je definicija norosti," je bil jasne podnebni odposlanec ZDA. Kot je dejal, s tem omogočajo težave, ki jih na podnebni konferenci v Glasgowu želijo rešiti.

Udeležencem konference je pojasnil, da so podnebne spremembe eksistencialna kriza, zaradi česar mora svet ustrezno ravnati, medtem ko morajo največji onesnaževalci sprejeti večji del odgovornosti v boju s podnebno krizo. "Ne moremo postati šibkejši, od tu naprej ne smemo nazadovati," je še dejal Kerry.