Fiasko tajne službe: 'Ne bi želeli nekoga postaviti na poševno streho'

Kar se je zgodilo, je bilo nesprejemljivo in se ne bi smelo ponoviti, je dejala v intervjuju z dopisnikom ABC News Pierrom Thomasom. Sobotni incident, v katerem je umrl en udeleženec Trumpovega shoda, je bil prvi po Ronaldu Reaganu leta 1981 – da je v poskusu atentata ranjen aktualni ali nekdanji predsednik.

Ko je prvič izvedela za streljanje, je bila šokirana in zaskrbljena – tako za Trumpa kot za agente tajne službe, je dejala. "Očitno je šlo za situacijo, ki si je noben agent tajne službe ne želi doživeti." 

Dejala je, da ima kot vodja tajne službe odgovornost, da razišče, kaj je šlo narobe, in zagotovi, da se kaj podobnega ne bo ponovilo.

Čeprav so bili med prvimi, ki se jim je Trump zahvalil, je tajna služba tarča ogromno kritik. Tako zaradi dejstva, da je do streljanja sploh prišlo kot zaradi reakcij njihovih agentov tekom dogodka - od začetka do konca. 

Na izjave prič, da so pristojne neuspešno skušale opozoriti na moškega s puško, je dejala, da sicer še nima vseh podrobnosti, a da je od tega, ko so strelca iskali, ga našli in ga nevtralizirali, minilo le malo časa. 

Cheatle je še povedala, da so bile lokalne oblasti zadolžene za zavarovanje stavbe, s katere je strelec streljal, preden ga je ustrelil ostrostrelec tajne službe. Potrdila je, da je bila lokalna policija prisotna v stavbi, medtem ko je bil strelec na strehi.

Dejala je tudi, da na strehi, ki jo je uporabil strelec, ni bilo ostrostrelcev, ker je strma. "Torej obstaja več dejavnikov, ki pridejo v poštev pri tem, kako zavarujemo stavbe." "Ta zgradba ima še posebej nagnjeno streho na najvišji točki. In tako obstaja varnostni faktor, ne bi želeli nekoga postaviti na poševno streho. In tako je bila sprejeta odločitev, da se stavbo zavaruje od znotraj."

Vprašanje "poševne strehe" je sicer razplamtelo burno debato na družbenih omrežjih. Direktorica tajne službe je postala tarča posmeha, ker je streho, na kateri je bil strelec, označila za strmo, saj je bila tista, na kateri so dejansko bili ostrostrelci, vsaj na pogled bolj strma. Ni pa manjkalo niti šaljivcev, ki agentom tajne službe predlagajo nekaj dni "urjenja" pri krovcih. 

 Ne glede na vse kritike, odstopiti ne namerava, čeprav jo mnogi krivijo za situacijo. Prav tako naj bi pod njenim vodstvom ameriška tajna služba izgubljana na kakovosti. Prepričana je, da bi morali Američani zaupati v sposobnost tajne službe, da zaščiti predsednika in nekdanjega predsednika.

"Tajna služba ni politična," je dejala. "Varnost ni politična. Varnost ljudi ni politična. In to je tisto, na kar smo kot agencija osredotočeni."

Kongresnik, nekdaj sam ostrostrelec, Cory Mills, je medtem poskus atentata na Trumpa označil za največjo kršitev nacionalne varnosti v zadnjih desetletjih. Dejal je, da vse skupaj kaže na tako veliko zanemarjanje obveznosti odgovorih, da se mora vprašati, kaj je bilo načrtovano in kaj naključje. Meni, da je mogoče, da so strelca, ko je plezal na streho, zamenjali za lokalnega policista, a tudi to je hud spodrsljaj. Dejal je, da bi morali streljanje preprečiti, ne nanj reagirati. Ocenil je, da je vse skupaj posledica tega, da se v ključne agencije ne zaposluje več zgolj na podlagi sposobnosti. 

Ali - povedano drugače, kriv naj bi bil DEI pristop k zaposlovanju, na katerega je aktualna direktorica tajne službe zelo ponosna. DEI pomeni raznolikost, pravičnost in vključenost. Na delovnem mestu lahko to pomeni razlike v spolu, rasi, etnični pripadnosti, starosti, spolni usmerjenosti, družbenoekonomskem razredu itd. Raznolikost delijo v dve kategoriji. Inherentna raznolikost, ki je povezana s starostjo, raso, spolom in drugimi značilnostmi; ter pridobljena raznolikost. Nanaša se na stvari, kot so veščine, izkušnje, izobrazba in spretnosti, ki se lahko sčasoma razvijajo in razvijajo. Pravičnost je proces zagotavljanja, da so prakse in programi nepristranski, pošteni in zagotavljajo enake možnosti za vsakega posameznika. Inkluzija pa praksa zagotavljanja, da se vsak zaposleni počuti udobno in da ga organizacija podpira. 

No, kritiki menijo, da v tajni službi pač ni pomembno, da je med zaposlenimi čim bolj pester spekter ras, spolov, spolnih usmerjenosti ... Ampak preprosto - kdo je sposoben. 

Čeprav skušajo nekateri bolj ekstremno desno usmerjeni Američani zdaj ženske kar izgnati iz tajne službe, se bistvo težave najbrž ne skriva v nesposobnosti agentk. Prve ženske so prisegle kot agentke tajne službe že leta 1971. Težava pa je, če se v zasledovanju ciljev upošteva kriterije izven sposobnosti. CBS News je lani poročal, da namerava agencija do leta 2030 zaposliti 30 odstotkov žensk. "Zelo se zavedam ... zagotavljanja, da moramo pritegniti raznolike kandidate in zagotoviti, da se razvijamo in dajemo priložnosti vsem v naši delovni sili, še posebej ženskam," je takrat dejala Cheatle. Kritiki pa - no, morda si vsi ne zaslužijo priložnosti ali pa potrebujejo boljši trening in nadrejene, ki znajo bolje razporejati kadre. 

Ženske so prenizke, prešibke - in v nekaterih primerih pretežke -, da bi zaščitile nekoga, kot je Trump, so ocenili kritiki ob ogledu posnetkov. Eni od agentk celo očitajo, da se je skrivala za Trumpom, prav tako naj bi bile težave pri ravnanju z orožjem in z zmedenostjo, kako ravnati v ključnih trenutkih. 

Zagovorniki DEI menijo, da gre za neupravičen napad konservativne Amerike na zaposlitvene prakse, ki dajejo priložnosti tistim, ki jih sicer najbrž ne bi dobili. 

Številne pa predvsem zanima, kaj bodo razkrile različne preiskave in koga vse bo poskus atentata odnesel z delovnega mesta.