Fed ključno obrestno mero zvišal za 0,25 odstotne točke

Ameriški centralni bankirji si s povečevanjem ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, prizadevajo znižati visoke ravni inflacije, ki je lani dosegla najvišje ravni v več kot štirih desetletjih.

Lani je Fed sedemkrat zvišal obrestno mero, od tega štirikrat za 0,75 odstotne točke. Na zadnjem decembrskem zasedanju so jo centralni bankirji zvišali za 0,50 odstotne točke.

Ker se je inflacija v ZDA začela umirjati – decembra se je znižala še šesti zaporedni mesec na 5,0 odstotka – so bili analitiki pred tokratnim zasedanjem enotni, da bo FOMC obrestno mero dvignil za 0,25 odstotne točke. Nekateri celo ugibajo, da bo morda že konec tega leta začel obresti spet nižati.

A kot so danes zapisali na centralni banki, boj z visoko inflacijo še ni končan. "Inflacija je nekoliko popustila, a ostaja visoka," so izpostavili v odboru za oprti trg. Kot so dodali, zadnji indikatorji kažejo na skromno rast potrošnje in proizvodnje.

FOMC verjame, da bodo dvigi ključne obrestne mere ob povišani inflaciji še potrebni. Njihov cilj je inflacijo vrniti na dva odstotka.

Omenjeni odbor je danes zaključil dvodnevno zasedanje, odločitve z zasedanja pa bo na novinarski konferenci podrobneje pojasnil Fedov predsednik Jerome Powell.

Soglasno sprejeta izjava FOMC tokrat ne vsebuje več koronavirusa kot dejavnika višanja inflacije, prav tako v izjavi ni omembe javnega zdravja kot dejavnika, ki bo vplival na odločitve o prihodnjih korakih.

Hitro okrevanje po najhujši pandemiji koronavirusa je pripeljalo do težav v oskrbovalnih verigah in to je uvodoma poganjalo inflacijo. Motnje so sedaj večinoma odpravljene.

Odločitev o povišanju ključne obrestne mere za 0,25 odstotka je bila pričakovana, analitike pa je nekoliko presenetilo besedilo v izjavi, da se bo višanje obresti nadaljevalo. Analitiki sedaj pričakujejo, da se bo ključna obrestna mera povišala tudi marca in maja.

Odbor pričakuje, da bo nadaljnje višanje obresti ustrezno za prehod v razmere, ko bo monetarna politika dovolj restriktivna za vrnitev inflacije na ciljno vrednost dveh odstotkov letno.

Kot vedno pa izjava poudarja, da bo FOMC pripravljen ustrezno prilagoditi monetarno politiko glede na stanje na terenu.

Izjava omenja tudi rusko vojno proti Ukrajini, ki povzroča veliko človeško trpljenje, gospodarsko škodo in prispeva k povišani globalni nezanesljivosti.

Powell je novinarsko konferenco začel s poudarkom, da je prednostna naloga centralne banke še vedno boj proti inflaciji. FOMC je trdno zavezan znižanju inflacije, je dejal Powell in dodal, da brez cenovne stabilnosti ekonomija ne bo delovala za nikogar.

Poudaril je tudi, da obresti centralna banka doslej še ni dovolj povišala in zato se pričakujejo dodatna povišanja, čeprav je bilo nekaj pozitivnih poročil glede položaja na trgu delovne sile. Znižanje inflacije ni prišlo na račun zaposlovanja in stopnje brezposelnosti.

Powell je razložil, da je lajšanje inflacije šele v začetni fazi in ni vsesplošno. Cene stanovanj na primer še vedno rastejo, čeprav pa je za Powella nižanje cen dobrin na splošno pozitiven znak, ampak niso še razmere, da bi lahko nehali višati obresti, kaj šele, da bi jih začeli nižati.