'Fantomski volivci in pritiski': pozivi Uniji k preiskavi srbskih volitev

"Evropsko unijo pozivamo, naj izvede neodvisno preiskavo vseh prijavljenih volilnih nepravilnosti in trditev o goljufijah," je v posebnem pismu, naslovljenem na vrh bloka, zapisalo 24 podpisnikov. Politico je uspel pridobiti vpogled v pismo, ki je bilo med drugim naslovljeno tudi na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropskega parlamenta Roberto Metsola.

24 imen, ki večinoma predsedujejo odborom za zunanje ali evropske zadeve v svojih nacionalnih parlamentih in prihajajo iz celotne Unije, vključno s Francijo, Italijo, Dansko in Luksemburgom, pa tudi iz Ukrajine, Moldavije in Združenega kraljestva, je vrh EU pozvalo, naj poleg neodvisne preiskave domnevnih goljufij na srbskih volitvah pripravi tudi priporočila za zagotovitev svobodnih in pravičnih volitev v Srbiji. Med podpisniki sta bila tudi predsednik odbora za zunanje zadeve nemškega parlamenta Michael Roth in njegov francoski kolega Jean-Louisom Bourlangesom.

Kot so dejali, bo neodvisna preiskava pokazala, ali so v Srbiji potrebne nove volitve. "Naš skupni cilj je, da bi videli Srbijo kot članico Evropske unije še v tem desetletju," dodajajo.

V sredo se je medtem v Evropskem parlamentu odvilo posebno parlamentarno zasedanje o razmerah v Srbiji po decembrskih volitvah. Po razglasitvi zmagovalca volitev, to je decembra znova postal predsednik Aleksandar Vučić, so se namreč na ulice Beograda zgrnile množice protestnikov. Vztrajajo, da so bile volitve ukradene, zaradi česar zahtevajo njihovo razveljavitev. Podobno trdi tudi srbska opozicija.

Kritični tudi v Evropskem parlamentu: fantomski volivci, težave z mediji, pritiski

Na parlamentarnem zasedanju je bila večina govornikov kritična do volitev, opozarjala je na številne zabeležene nepravilnosti in, podobno kot podpisniki poziva, zahtevala neodvisno preiskavo pristojnih organov, poroča portal European Western Balkans.

Že decembra so mednarodni opazovalci opozorili na nepravilnosti, ki naj bi se zgodile v času volitev. "Na podlagi predhodnih ugotovitev in zaključkov z zaskrbljenostjo ugotavljava, da volilni proces potrebuje občutno izboljšanje in nadaljnje spremembe. Ustrezno delovanje srbskih demokratičnih institucij je namreč v središču približevanja Srbije EU," sta takrat v skupni izjavi zapisala visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell in evropski komisar za širitev Oliver Varhelyi.

Razpravo v Evropskem parlamentu je odprl evropski komisar za pravosodje Didier Reynders, ki je navajal predhodno izjavo Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ter Ovsejev urad za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR). Dejal je, da je na volitvah, ki so bile sicer tehnično dobro organizirane, prevladovala odločilna vpletenost predsednika, kar je skupaj s sistemskimi prednostmi vladajoče stranke ustvarilo nepravične razmere.

"Pričakujemo, da bodo vsa verodostojna poročila o nepravilnostih pregledno spremljali pristojni državni organi, vključno z lokalnimi volitvami v Beogradu in drugih občinah," je dejal ter ob tem spomnil, da je Srbija še vedno kandidatka za članstvo EU. "Pričakujemo pa tudi, da bo Srbija pokazala nedvoumno pripravljenost za napredek v pristopnem procesu s pospeševanjem svojih reform ter zagotavljanjem resničnih in otipljivih rezultatov."

Spregovoril je tudi poročevalec Evropskega parlamenta za Srbijo Vladimír Bilčík (EPP). Dejal je, da so bili na dan volitev ključni postopki glasovanja in štetja sicer resnično upoštevani, vendar pa so opazovalci Evropskega parlamenta prejeli številna poročila o registraciji volivcev iz tujine in drugih občin v Srbiji, ki so bila namenjena predvsem povečanju volilnega telesa.

Da obstaja dolg seznam nepravilnosti, od fantomskih volivcev do težav z mediji, je opozoril tudi Andreas Schieder (S&D), ki je vodil opazovalno misijo Evropskega parlamenta. "Predsednik Vučić in premierka Brnabićeva sta kritizirala opazovalce volitev. To je zelo problematično in mislim, da je kritika v poročilu upravičena," je dejal.

Klemen Grošelj: Srbija ima resne težave z izvedbo svobodnih in poštenih volitev

Slovenski poslanec, ki prihaja iz vrst Gibanja Svobode, Klemen Grošelj (Renew) je ocenil, da ima Srbija resne težave z oblikovanjem osnovnih demokratičnih standardov ter izvedbo svobodnih in poštenih volitev. "Kar je novo, je brutalna odkritost, s katero so se te nepravilnosti dogajale," je opozoril.

"Videti je bilo, kot da srbskim oblastem ni mar in jih tudi ne skrbi, da bi se kaj zgodilo. Na žalost imajo prav. Izjave Sveta in Komisije so bile, milo rečeno, mehke. To je problem celotnega širitvenega procesa," je dodal slovenski poslanec.

Tudi evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D/SD) je naslovil stanje v Srbiji po decembrskih volitvah. "Prihodnosti EU si ne predstavljam brez vas in vaše države kot polnopravne članice, a se bojim, da članstvo v Uniji ni iskrena strateška izbira državnega vodstva Srbije," je naslovil prebivalke in prebivalce Srbije.

 Poudaril je, da iskanje ravnotežja med verodostojnostjo pristopanja k Uniji z odpiranjem poglavij na eni strani, in povezovanjem Srbije z obveščevalnimi strukturami totalitarnih držav na drugi, postaja "skorajda bizarno/posmehljivo/neresno". Dodal je, da si državljani zaslužijo zdravo demokracijo, preverjene informacije iz svobodnih medijev, delujočo pravno državo in verodostojna pristopna pogajanja. "Ne pozabite, da je mnogo med nami v EP, iskrenih sogovornikov, ki si za to prizadevamo."

Viola von Cramon: V svojih 20 letih še ni bila priča ničemur podobnemu

Ostra je bila tudi Viola von Cramon iz vrst Zeleni/EFA. Poudarila je, da v svojih 20 letih, kar je postala opazovalka volitev, še ni bila priča ničemur podobnemu. "Naj bo jasno, te volitve so bile prirejene, ukradene. Na tisoče ljudi je pod pritiskom, da volijo za vladajočo stranko," je dejala ter ob tem tudi sama zahtevala nepristransko mednarodno preiskavo. 

Član delegacije madžarskega Fidesa Andor Deli je bil medtem drugačnega mnenja. "Žalostno je, da se v Evropskem parlamentu proti Srbiji uporablja enaka taktika, kot se vse od leta 2010 uporablja proti Madžarski. Levoliberalna opozicija skuša domače politične neuspehe z  zunanjo pomočjo spremeniti v uspehe. Ta taktika ni uspela v primeru Madžarske in tudi v Srbiji ne bo delovala," je prepričan. Prav ti pritiski pa po njegovem mnenju skrbijo za vse nižjo podobo in kredibilnost EU v državah Zahodnega Balkana.