Faith iz Nigerije: Enota, namenjena preprečevanju ropov, rope pravzaprav izvaja

Nigerija je obmorska država v Zahodni Afriki v Gvinejskem zalivu, znana predvsem po izvozu surove nafte in agrikulturi. Najbolj poseljena afriška država je svojo trenutno obliko začela dobivati kot britanska kolonija v 19. stoletju. Je demokratična republika, sestavljena iz 36 zveznih držav, uradni jezik pa je angleščina. Poleg tega ima eno najmlajših populacij na svetu, saj je skoraj polovica prebivalstva mlajša od 18 let.

Med mlajšo populacijo spada tudi 24-letni Faith Edison, ki prihaja iz največjega nigerijskega mesta Lagos. Študent elektro inženirstva sicer trenutno živi v prestolnici Abuja. Kot pravi, je v državi brez "vez in poznanstev", tudi zaradi velikega števila mladih, težko dobiti zaposlitev, zato se mladi ukvarjajo z novimi tehnologijami in programiranjem. 

"Gre za različne programerje in oblikovalce spletnih strani, ki se učijo novih veščin, saj ti te v državi, kjer ni prostih delovnih mest, še kako pridejo prav," pravi. Edison se sicer poleg študija ukvarja še z investiranjem, kot kreativec je zaposlen v medijskem podjetju, občasno pa dela tudi kot model. 

"Naša vlada je dobesedno najdražja vlada na svetu," trdi Edison. Nigerijski senatorji so, poleg mesečnih plač, ki presegajo 1600 evrov, upravičeni do mesečnih stroškov v višini 13,5 milijona nigerijskih nair (okoli 31.000 evrov), je poročal tudi BBC. "Starejši ljudje si zato želijo ostati v vladi, mlajši pa si morajo na drugačen način ustvariti prihodnost," pojasnjuje in dodaja, da številnim to tudi uspeva. 

Minimalna plača v Nigeriji sicer znaša okoli 190 evrov, povprečna pa znaša okoli 750 evrov. Med slabše plačanimi so tudi policisti, te povprečno prejmejo okoli 200 evrov na mesec, odvisno od njihove stopnje. 

"Policisti vidijo mlade ljudi, ki so si bili sposobni nekaj ustvariti in zgraditi, kar pa se jim zdi nemogoče, zato mislijo, da so ti ljudje preprodajalci drog ali spletni prevaranti," razlaga. Toda veliko hujši od policije so člani posebne policijske enote SARS, proti kateri se je sprožil val protestov po celi državi. "Spravljajo se na mlajše, ker se na starejše ne morejo, tudi zato, ker so prav tako revni kot oni," pojasnjuje Edison. 

"Mladi ljudje kapital ustvarjajo na področju tehnologije, za katero starejši, tudi premožnejši in člani vlade, pošteno plačajo, saj se sami ne bodo naučili na primer postaviti spletne strani," pravi Edison. 

"Namesto enota za preprečevanje ropov ji večina reče kar enota za rope"

SARS (Special Anti-Robbery Sqaud) je v Nigeriji oddelek policije, ki je bil v devetdesetih letih ustanovljen z namenom boja proti oboroženim ropom. Nosili so civilna oblačila, a hkrati tudi orožje in delali pod krinko, da se pred tatovi niso izdali in med izvajanjem nalog niso vznemirjali civilistov. 

"Takrat so dobro služili svojemu namenu, zdaj pa sami izvajajo prav zločine, proti katerim so se prej borili in to pod pretvezo policijskega nadzora," pravi 24-letnik in razlaga, da ljudi profilirajo na podlagi njihovega videza in z njimi ravnajo kot s kriminalci. "Namesto enota za preprečevanje ropov ji večina reče kar enota za rope," dodaja. 

To je osebno izkusil tudi sam, saj so na ulici ustavili tudi njega. Po navadi ustavijo ljudi, ki so videti premožni. "Če si lahko naročiš Uber, imaš iPhone, si lepo oblečen, pa tudi če imaš tetovažo ali pa pobarvane lase, potem te obtožijo, da si 'spletni prevarant'," pravi Faith in nadaljuje, da bodo naredili vse, da bi od "žrtve" dobili denar. "Ustavili so me in mi naročili, naj odklenem svoj telefon," pravi. "Odklenil sem telefon in se po najboljših močeh trudil ostati pozitiven in se šaliti, medtem ko so mi brskali po torbi in telefonu," pravi.

"Našli niso ničesar, kar bi kazalo na to, da sem storil kakršnokoli kaznivo dejanje, nato pa so mi rekli: 'Poglej kako uživate v življenju, kaj imate za nas?'" Na telefonu so pogledali tudi njegove bančne izpiske, zato ni mogel reči, da ničesar nima. "Dal sem jim nekaj denarja in pustili so me pri miru," pravi, a dodaja, da je imel srečo. "Nekatere prijatelje so celo odpeljali do bankomatov in jih prisili, da dvignejo želeno vsoto denarja in jim ga izročijo, saj vedo, da jih bo 'policija' zaščitila," še dodaja. 

Izsiljevanje s streli v nogo, fizično nasilje in grožnje s smrtjo

Že v letu 2016 je Amnesty International izdal poročilo o številnih nepravilnostih, za katere so odgovorni policisti enote SARS. V letu 2017 so se, sprva na družbenih omrežjih, nato pa še na ulicah, začeli protesti, v katerih so, predvsem mladi, zahtevali, da se enoto SARS ukine. Takrat se je oglasila tudi vlada. "Rekli so, da bodo enoto ukinili, potem pa je prišlo že leto 2020, in glej ga zlomka, enota še kar deluje," je cinično pripomnil Edison. 

Amnesty International je nato med letoma 2018 in 2020 zabeležil in opisal 82 primerov nepravilnosti, med drugim primere izsiljevanja s streli v nogo, fizičnim nasiljem in grožnjami s smrtjo. "3. oktobra letos je policist SARS-a ustrelil mladega Nigerijca in se odpeljal z njegovim visokorazrednim avtomobilom. Dogajanje je nekdo posnel, posnetek pa je zelo hitro postal viralen," pravi Faith. 

Dva dneva kasneje so policisti ustrelili in ubili še 20-letnega glasbenika Daniela Chibuika, ki je bil znan pod imenom Sleek. Družbena omrežja so preplavili posnetki različnih zlorab SARS-a."Takrat je bilo dovolj, bil je čas, da SARS izgine za vedno," začetek enega izmed največjih protestov v državi opisuje Edison. Potekali so po številnih mestih v različnih zveznih državah Nigerije.

Vlada je na vsak način želela utišati protestnike, zlasti glavne promotorje gibanja #EndSARS na družbenih omrežjih. Uspelo jim je celo ukiniti 20 uporabniških računov. Poleg tega je vlada blokirala celo bančne račune ključnih protestnikov. 

Lekki masaker: dan krvi in solz

V proteste so bile večinoma vključene ženske, mame. "Govorile so, naj SARS neha pobijati njihove otroke," pravi sogovornik. Protesti so vedno potekali mirno, s petjem in plesom, vse dokler ni vlada nasilnežem plačala, da so se vmešali in povzročili nemire, tako da so imeli razlog za vključitev vojske, razlaga sogovornik. 

"Nihče od nas ni pričakoval, da bo vojska streljala na mirne protestnike, ki so nosili nigerijske zastave in prepevali himno. 20. oktober 2020 je tako postal dan krvi in solz," pravi Edison. Dogajalo se je v mestu Lekki v zvezni državi Lagos, in sicer v bližini cestninske postaje, neposredno ob morju.

"Streljanje se je začelo po tem, ko so ugasnili luči, okoli sedmih ali osmih zvečer in trajalo do približno dveh zjutraj," pravi. Umrlo naj bi okoli 70 ljudi, toda različni mediji so poročali o različnih številkah. Po podatkih vlade naj bi umrli le dve osebi, več naj bi bilo ranjenih. "Mrtve so zmetali v vodo, čez nekaj dni pa so trupla priplavala na površje in do obale," razlaga študent. 

Vlada je sicer protestnike opozorila, naj ne pridejo protestirat, prav tako se je ob 21. uri začela policijska ura, a streljati so začeli že ob 19. uri. Priče so dejale, da so na kraj dogodka skušali priti tudi rešilci, ki so jih protestniki panično klicali, a da jih vojska ni spustila mimo, je poročal tudi BBC. 

"Trenutno še vedno žalujemo, a ljudje so hkrati zelo razburjeni in jezni," meni Edison in dodaja, da je za nove proteste še prenevarno. Kar nekaj časa po napadu si niso upali zapustiti domov. "Izgubili smo veliko ljudi, a tega boja še zdaleč ni konec. Videli smo, kaj lahko naredimo, če stopimo skupaj kot eno, kot en glas, kot eno jasno sporočilo, brez vodje, vsi enakopravni. Zdaj ustvarjamo novo strategijo, kako bi dobili kar želimo, ne da bi pri tem še več ljudi umrlo," dodaja. 

"Kar naša država potrebuje, je enakost bogastva"

Za zdaj še ni jasno, kaj točno se bo zgodilo z gibanjem #EndSARS, toda površinsko je vlada nekaj od petih zahtev že izpolnila. Izpustili so nekatere aretirane protestnike in po vsej državi ustanovili neodvisne svete za preiskovanje obtožb o policijski brutalnosti. "Spet se poraja vprašanje, kako neodvisni v resnici dejansko so."

Predsednik je napovedal tudi višje plače za policiste, spremembe pa naj bi naredili še glede presoje zdravstvenega in psihološkega stanja policistov. Koliko Nigerijci predsednikovim besedam verjamejo, pa je spet drugo vprašanje. Poleg tega se vlada še ni odzvala na ključno točko zahtev, in sicer kompenzacija in pravica za žrtve policijskega nasilja in njihovih družin. Kar pa je jasno, je to, da so se mladi Nigerijci, tako doma kot po svetu, politično prebudili. 

"Kar naša država potrebuje, je enakost bogastva," je prepričan Edison. "Vlada ogromno denarja porabi tudi za različne pogodbe, za na primer gradnjo cest. Ceste niso zgrajene, denar izginja, hkrati pa zato ni nihče odgovoren," še dodaja in pojasnjuje, da je gibanje #UkinimoSars močno povezano tudi s tem. 
"Občutek imaš, da te imajo za norca," delovanje vlade še opisuje Edison, ki pravi, da so za izgubljenih 36 milijonov nigerijskih nair (okoli 80 tisoč evrov) okrivili kar kačo. 

"V prihodnosti si obetamo novo demokratično stranko, za katero bomo glasovali na prihodnjih volitvah leta 2023. Stranka, ki je mladostna in odgovorna," še pravi in dodaja, da jo bo zagotovo podprla večina.