Evropski zeleni dogovor ali kako postati prva podnebno nevtralna celina

Eden izmed temeljev zelenega dogovora je krožno gospodarstvo, ki zmanjšuje pritisk na naravne vire ter je predpogoj za doseganje cilja podnebne nevtralnosti do leta 2050 in za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti. Polovica vseh emisij toplogrednih plinov ter več kot 90 % izgube biotske raznovrstnosti in pomanjkanja vode namreč izvira iz pridobivanja in predelave virov. Da bi Evropa lahko premagala te izzive, naj bi evropski zeleni dogovor preoblikoval EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo ter zagotovil naslednje: ničelne neto emisije toplogrednih plinov do leta 2050; gospodarsko rast, ki bo ločena od rabe virov; ter da noben človek in noben kraj ne bo prezrt.

Koristi, ki jih prinaša zeleni dogovor

Evropska komisija je sprejela sklop predlogov za pripravo podnebne, energetske, prometne in davčne politike EU na zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. V tem kontekstu bo evropski zeleni dogovor izboljšal blaginjo in zdravje državljank in državljanov ter prihodnjih generacij, saj bo poskrbel za: svež zrak, čisto vodo, zdravo prst in biotsko raznovrstnost; prenovljene, energijsko učinkovite stavbe; zdravo in cenovno dostopno hrano; večji delež javnega prevoza; čistejšo energijo in vrhunske čiste tehnološke inovacije; trajnejše proizvode, ki jih je mogoče popraviti, reciklirati in ponovno uporabiti; delovna mesta, primerna za prihodnost, in usposabljanje za preobrazbo; globalno konkurenčno in odporno industrijo.

V evropskem zelenem dogovoru je bil določen načrt za to preobrazbeno spremembo. Končni cilj je, da Evropa postane prva podnebno nevtralna celina, namen posameznih predlogov pa je pripraviti vse sektorje gospodarstva EU, da se bodo lahko soočili z okoljskimi izzivi. Predstavljeni predlogi Unijo usmerjajo na pot k uresničitvi njenih podnebnih ciljev do leta 2030 na pravičen, stroškovno učinkovit in konkurenčen način. To bo ustvarilo nove priložnosti za inovacije, naložbe in delovna mesta ter: zmanjšalo emisije; ustvarilo delovna mesta in rast; obravnavalo energijsko revščino; zmanjšalo odvisnost od zunanjih virov energije in izboljšalo naše zdravje in dobro počutje. Z odpravljanjem neenakosti in energetske revščine je poseben poudarek na podpori najranljivejšim državljankam in državljanom. Ukrepi naslavljajo šest ključnih področij.

1. Trajnostni promet za vse

Evropska komisija predlaga ambicioznejše cilje zmanjšanja emisij CO2 za nove avtomobile in kombinirana vozila ter želi doseči ničelne emisije iz novih avtomobilov do leta 2035. Prehod na okolju prijaznejšo mobilnost bo zagotovil čist, dostopen in cenovno ugoden prevoz tudi na najbolj oddaljenih območjih. Komisija poleg tega spodbuja rast trga brezemisijskih in nizkoemisijskih vozil. Zlasti želi zagotoviti, da bo državljankam in državljanom na voljo potrebna infrastruktura za polnjenje teh vozil za krajše in daljše razdalje. Poleg tega bo od leta 2026 cestni prevoz vključen v sistem trgovanja z emisijami, kar pomeni, da se bo zaračunavalo za onesnaževanje, s čimer se bosta spodbujala uporaba čistejših goriv in ponovno vlaganje v čistejše tehnologije. Komisija predlaga tudi oblikovanje cen ogljika za letalstvo in pomorski promet, ki sta bila do doslej upravičena do izjeme.

2. Vodilna vloga v tretji industrijski revoluciji

Zeleni prehod je pomembna priložnost za evropsko industrijo, saj ustvarja trge za čiste tehnologije in proizvode. Učinki teh novih predlogov bodo vidni po celotnih vrednostnih verigah v sektorjih, kot so energija, promet, gradbeništvo in prenova. Med drugim bodo pomagali ustvarjati trajnostna, lokalna in dobro plačana delovna mesta po vsej Evropi. Elektrifikacija gospodarstva in obsežnejša uporaba energije iz obnovljivih virov naj bi spodbudili zaposlovanje v teh sektorjih. Izboljševanje energijske učinkovitosti stavb bo ustvarilo tudi nova delovna mesta v gradbeništvu, povečala se bo potreba po lokalni delovni sili. EU želi preprečiti, da bi nepoštena konkurenca iz tujine spodkopavala prizadevanja industrije EU za zmanjšanje emisij, zato Komisija predlaga mehanizem, ki zagotavlja, da morajo tudi podjetja iz držav z manj strogimi podnebnimi pravili, ki uvažajo v EU, plačati ceno ogljika.

3. Očiščenje energetskega sistema

Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za vsaj 55 % do leta 2030 zahteva večji delež energije iz obnovljivih virov in večjo energijsko učinkovitost. Komisija predlaga, da se zavezujoči cilj v zvezi z energijo iz obnovljivih virov v mešanici energijskih virov EU poveča na 40 %. Predlogi spodbujajo uporabo goriv iz obnovljivih virov, na primer vodika v industrijskem in prometnem sektorju.

Poleg tega je zmanjšanje porabe energije bistveno za zmanjšanje emisij ter stroškov energije za potrošnike in industrijo. Komisija predlaga, da se cilji glede energijske učinkovitosti na ravni EU povečajo in postanejo zavezujoči, da bi do leta 2030 dosegli splošno 36–39-odstotno zmanjšanje porabe končne in primarne energije. Tudi sistem za obdavčitev energentov mora podpirati zeleni prehod, in sicer z zagotavljanjem ustreznih spodbud. Komisija predlaga, da se najnižje davčne stopnje za ogrevanje in promet uskladijo z našimi podnebnimi cilji, hkrati pa se ublaži socialni učinek ter podprejo ranljivi državljani in državljanke.

4. Prenova stavb za okolju prijaznejši življenjski slog

S prenovo naših domov in stavb bomo prihranili energijo ter se zaščitili pred ekstremno vročino ali mrazom, hkrati pa bo prenova pripomogla k odpravi energetske revščine. Poleg stanovanj je treba prenoviti tudi javne stavbe, da bi lahko uporabljali več energije iz obnovljivih virov in postali energijsko učinkovitejši. Novi socialni sklad za podnebne ukrepe bo podpiral državljanke in državljane EU, ki so najbolj prizadeti oziroma ogroženi zaradi energetske revščine ali revščine na področju mobilnosti. Pomagal bo zmanjšati stroške za tiste, ki so najbolj izpostavljeni spremembam, s čimer se bo zagotovilo, da bo prehod pravičen in da nihče ne bo zapostavljen.

5. Sodelovanje z naravo za varstvo našega planeta in zdravja

Narava je pomembna zaveznica v boju proti podnebnim spremembam. Poleg tega sta obnova narave in omogočanje ponovnega razcveta biotske raznovrstnosti hitra in poceni rešitev za absorpcijo in shranjevanje ogljika. Komisija zato predlaga obnovo evropskih gozdov, tal, mokrišč in šotišč, hkrati pa tudi ponuja nova stroga merila za preprečevanje netrajnostne sečnje gozdov in zaščito območij, ki so velikega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti. To bo izboljšalo absorpcijo CO2 in povečalo odpornost našega okolja na podnebne spremembe. Krožno in trajnostno upravljanje teh virov bo: 1) izboljšalo naše življenjske razmere; 2) ohranjalo zdravo okolje; 3) ustvarjalo kakovostna delovna mesta in 4) zagotavljalo trajnostne vire energije. Bioenergija lahko prispeva k postopnemu opuščanju fosilnih goriv in razogljičenju gospodarstva EU, vendar Komisija opozarja, da jo je treba uporabljati trajnostno.

6. Krepitev globalnih podnebnih ukrepov

Globalno nevarnost podnebnih sprememb lahko odpravimo le s sodelovanjem z našimi mednarodnimi partnerji. Evropski zeleni dogovor je že dal pozitiven zgled, v skladu s katerim so vodilni mednarodni partnerji določili svoje ciljne datume za dosego podnebne nevtralnosti. Z naložbami v tehnologije za energijo iz obnovljivih virov države članice EU razvijajo strokovno znanje in proizvode, ki bodo koristili tudi preostalemu svetu. S prehodom na okolju prijazen promet bomo ustvarili vodilna svetovna podjetja, ki bodo lahko služila rastočemu svetovnemu trgu.

Podnebna kriza je tekma, ki jo svet izgublja

Podnebne spremembe vplivajo na vse, od geopolitike in gospodarstva do migracij. Oblikujejo mesta, pomembno vplivajo na pričakovano življenjsko dobo ljudi ter krojijo naše jedilnike. Naraščajoče temperature namreč poslabšujejo naravne nesreče, spodbujajo degradacijo okolja in ogrožajo varnost hrane in vode. Znanstveniki ocenjujejo, da bi omejevanje segrevanja na 1,5 C zmanjšalo možnosti za sprožitev najnevarnejših in nepopravljivih učinkov podnebnih sprememb – evropski zeleni dogovor pa je ravno odgovor na to, kaj bi bilo treba storiti, da se izognemo najhujšim scenarijem. Meseca junija obeležujemo svetovni dan okolja, torej dan, ki nas spomni na našo ključno nalogo zaščititi in obnoviti naš planet. Glede na to, da že zdaj nevarno zamujamo z izvajanjem zelenega dogovora, poleg svetovnega dneva okolja očitno potrebujemo tudi okoljsko petletko EU.