Cilj konference, ki bi se po prvotnih načrtih morala začeti 9. maja lani, zdaj pa naj bi se uradno začela leto pozneje, na dan Evrope, je približati EU državljanom, prisluhniti njihovim skrbem in ambicijam ter oblikovati sklepe, ki bodo predstavljali smernice za prihodnjo usmeritev unije. Proces posvetovanj bo trajal leto dni.
"Današnji dan pomeni nov začetek za Evropsko unijo in vse evropske državljane in državljanke. Konferenca o prihodnosti Evrope bo edinstvena priložnost za vse evropske državljane, državljanke in našo civilno družbo, da oblikujejo prihodnost Evrope, skupni projekt za delujočo evropsko demokracijo," je ob podpisu dejal predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli ter državljane unije povabil, naj v posvetovanjih sodelujejo s svojimi prispevki.
K sodelovanju jih je pozvala tudi Ursula von der Leyen: "Danes vse Evropejce in Evropejke pozivamo, da se oglasijo, da povedo, v kakšni Evropi želijo živeti, da jo oblikujejo in združijo moči ter nam jo pomagajo zgraditi." Kot je poudarila, bodo državljanom prisluhnili in nato ukrepali. Sklic konference o prihodnosti Evrope je sporočilo zaupanja in upanja v prihodnost, sporočilo, da bomo premagali pandemijo in krizo ter bomo zgradili pravično, zeleno in digitalno Evropo, pa je ob podpisu dejal Costa.
Cilj konference je povečati vlogo državljanov in državljank pri oblikovanju politik in ambicij EU ter ob tem izboljšati odpornost EU na krize, tako gospodarske kot zdravstvene.
V skupni izjavi je naveden nabor možnih tem za konferenco, ki med drugim zajemajo zdravje, podnebne spremembe, socialno pravičnost, digitalno preobrazbo, vlogo EU v svetu in krepitev demokratičnih procesov, na katerih temelji EU, so sporočili v Evropskem parlamentu. Te teme sovpadajo s krovnimi prednostnimi nalogami in vprašanji na ravni EU, ki so jih državljanke in državljani izpostavili v javnomnenjskih raziskavah.
Bistveno vlogo pri izvedbi konference naj bi igrala interaktivna in večjezična digitalna platforma. Konferenco naj bi vodili predsedniki Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU. To pomeni, da bo pri vodenju v drugi polovici leta, ko bo Svetu EU predsedovala Slovenija, sodeloval tudi slovenski premier Janez Janša.
Vzpostavili naj bi tudi izvršni odbor, ki naj bi ga sestavljali po trije predstavniki parlamenta, Sveta EU oziroma rotirajočega predsedstva in komisije z enakovredno vlogo. Vsaka institucija naj bi imela tudi do štiri opazovalce. V skupni izjavi so določeni obseg, struktura, cilji in načela konference. Vzpostavljena je tudi podlaga za dogodke pod vodstvom državljanov in državljank, ki jih bodo organizirali skupaj s civilno družbo in deležniki na vseh ravneh.
Slovenija pozdravlja začetek konference in procesa posvetovanj, so danes sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Pri tem so poudarili, da bo imela v času predsedovanja Svetu EU aktivno vlogo tudi Slovenija, in sicer bodo poleg predsednika vlade in slovenskega predstavnika v izvršnem odboru konference pri njej sodelovali tudi predstavniki državnega zbora.
Konferenca o prihodnosti Evrope je dobra priložnost za celovito razpravo z državljani o tem, kakšno Evropsko unijo v prihodnje potrebujemo, so sporočili. V središču pozornosti bodo med drugim vprašanja, kot so povečanje odpornosti EU na različne oblike kriz, s katerimi smo bili soočeni v zadnjem desetletju, izboljšanje konkurenčnosti EU ter okrepitev mehanizmov za učinkovitejše strateško nastopanje Evropske unije na globalnem prizorišču.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.