EU bo beloruskim letalskim družbam onemogočila dostop do letališč

"To je dogodek, ki po mojem mnenju predstavlja državni terorizem. Gre za tako močan korak v popolnoma 'noro' smer, zato je treba poudariti, da so Evropska unija, njene države članice in demokratični svet javno in glasno nemudoma obsodili tovrstno dejanje," je za 24UR dejal minister za zunanje zadeve Anže Logar in dodal, da čemu takšnemu še ni bil priča. 

Dodal je, da gre za dogodek, ki krši vse mednarodne uzance, na katerih deluje sodobni svet. "Najhuje je to, da je šlo za interni let v schengenskem prostoru, kjer je tretja država ugrabila letalo," je dejal Logar in poudaril, da sankcije morajo biti in da je treba razmisliti o zaprtju letalskega prometa nad Belorusijo in onemogočiti pristanke beloruskih letal. "Celotna mednarodna skupnost mora povedati, da tovrstnih dejanj ne bomo tolerirali," je pripomnil.

V začetku maja je Logar na neformalnih delovnih pogovorih sprejel belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. "Tihanovsko so uvrstili na seznam teroristov," je pojasnil Logar, ki je z njo govoril na štiri oči. Dejal je, da je Tihanovsko strah, saj spremljajo vsak njen gib in trgujejo z informacijami o tem, kjer se giba. "Mednarodna skupnost mora poskrbeti za njeno varnost in varnost vseh, ki si prizadevajo za ohranjanje demokratičnih procesov v Belorusiji," je dejal. 

Poudaril je, da gre za kršitev vseh zakonov in pravic. "Tu moramo narediti stop in klicaj. To je preprosto nesprejemljivo. Če to dovolimo, potem se lahko vam naslednjič iz kakršnegakoli razloga zgodi podobno," je dejal.

Voditelji so v ponedeljek na vrhu med drugim pozvali k sprejetju potrebnih ukrepov za uvedbo prepovedi preletov zračnega prostora Evropske unije za beloruske letalske družbe in za preprečitev dostopa do letališč v uniji, piše v sklepih, ki so jih sprejeli ob koncu razprave o Belorusiji. Podrobnosti naj bi v prihodnjih dneh dorekli na ministrski ravni.

Napovedali so tudi razširitev seznama posameznikov in pravnih oseb v Belorusiji, ki bi jih lahko doletele sankcije. Poleg tega naj bi pripravili dodatne ciljne gospodarske sankcije proti režimu beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki naj jih visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in Evropska komisija predstavita čim prej, so še pozvali.

Vrh je tudi ostro obsodil nedeljsko preusmeritev letala družbe Ryanair v Minsk ter aretacijo Protaseviča in njegove partnerke Sofie Sapega. Pozvali so k njuni takojšnji izpustitvi. Mednarodno organizacijo civilnega letalstva (ICAO) pa so pozvali, naj nemudoma razišče dogodek.

Tuji mediji so v ponedeljek poročali, da naj bi imel opozicijski novinar težave s srcem, proti večeru pa je po spletu zaokrožil videoposnetek, v katerem novinar pove, da je v zaporu in da z njim lepo ravnajo. Kot kaže, naj bi tudi priznal zločine, ki mu jih očitajo beloruske oblasti. Za zdaj še ni jasno, če je govoril resnico, ali je bil v "izpoved" prisiljen in so mu oblasti narekovale, kaj naj reče. Aktivisti so prepričani, da je bil v priznanje zločinov prisiljen, njegova družina pa se boji, da so ga po aretaciji tudi mučili, poroča BBC.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je dogodek označil za mednarodni škandal. Življenja evropskih civilistov so bila ogrožena. "To je grožnja mednarodni varnosti in civilnemu letalstvu," je glede dogodka še dejal Michel in dodal, da je potreben odločen odziv EU.

Po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen gre za "skrajno nesprejemljivo ugrabitev Ryanairovega letala". 

Nemška kanclerka Angela Merkel je bila kritična od ravnanja beloruskih oblasti, ki da je "brez primere". Po njenih besedah je šlo za "prisilen pristanek" letala, in vse druge razlage glede pristanka Ryanairovega letala v Belorusiji so "povsem neverodostojne". Pozvala je k takojšnji izpustitvi Protaseviča in njegove partnerke. Zavzela se je tudi za mednarodno preiskavo dogodka.

K takojšnji mednarodni preiskavi dogodka in izpustitvi vseh pridržanih je pozval tudi predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. "Naš odgovor mora biti močan, takojšen in enoten. Evropska unija mora ukrepati brez obotavljanja in kaznovati odgovorne," je dejal v svojem govoru ob začetku zasedanja.

Litovski predsednik Gitanas Nauseda je dogodek primerjal z dejanjem državnega terorizma proti evropski skupnosti. "Čas govorjenja in izjav je mimo, potrebujemo jasna dejanja, da bi spremenili način obnašanja tega zelo nevarnega režima," je bil oster. Med možnimi ukrepi je omenil zaprtje evropskega zračnega prostora za beloruske letalske družbe, razglasitev beloruskega zračnega prostora kot nevarnega za civilno letalstvo in razširitev sankcij proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka.

Slovenski premier Janez Janša ob prihodu na vrh EU ni dajal izjav. Je pa že pred tem obsodil incident in podprl nove sankcije. Kot je zapisal med drugim na Twitterju, morajo sankcije vključevati vse, kar Lukašenkov režim uporablja za svojo legitimacijo, vključno s športnimi dogodki. Zraven je objavil tudi fotografijo rokovanja Lukašenka s predsednikom evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksandrom Čeferinom.

K ustavitvi letov nad beloruskim zračnim prostorom pozivajo tudi evropski poslanci

Poslanke in poslanci Evropskega parlamenta iz različnih političnih skupin, sicer članice in člani Delovne skupine za medije Evropskega parlamenta, med katerimi je tudi evropska poslanka Irena Joveva, so Evropski svet in Evropsko komisijo pozvali k odločnemu ukrepanju proti beloruskemu režimu. V pismu pozivajo k ustavitvi letov skozi beloruski zračni prostor, ustavitvi vseh zračnih povezav med Evropsko unijo in Belorusijo ter začetku celovite preiskave kršitve mednarodnih letalskih pravil.

Poziv so zapisali v ostro oblikovanem pismu, ki ga je sestavila Delovna skupina za medije Evropskega parlamenta. "Kar se je zgodilo včeraj, je nezaslišano. Današnji Evropski svet bi moral konkretno ukrepati proti nelegitimnemu režimu Aleksandra Lukašenka," so zapisali evropski poslanci. "To dejanje terorizma, ki ga financira država, je surovo napadlo Evropsko unijo in ogrozilo varnost potnikov in posadke. Na to se je treba odzvati z močnim in enotnim evropskim pristopom," so še zapisali. Člani Delovne skupine za medije Evropskega parlamenta vztrajajo pri razširjenih sankcijah proti Lukašenku osebno in vsem, ki so odgovorni za ta dejanja.

"Beloruska predsedniška tiskovna služba je potrdila, da je Aleksander Lukašenko osebno zahteval uporabo vojaškega bojnega letala MiG-29 beloruske vojske za prisilno spremstvo potniškega letala s 171 sedeži, registriranega v EU, proti letališču v Minsku. Ukrep je bil sprejet na podlagi lažne varnostne zahteve, ki je ogrozila življenja vseh potnikov na letalu. Uporaba takšnih nevarnih zastraševalnih metod – začasnega pridržanja potnikov in posadke na beloruskem ozemlju ter nasilna ugrabitev in aretacija gospoda Protaseviča in njegove partnerice – je popolnoma nesprejemljiva," so zapisali.

"Glede na neprimerljivo in neznosno uporabo sile beloruskega režima menimo, da beloruskega zračnega prostora ni več mogoče šteti za varnega za nobeno potniško letalo, registrirano v EU," so še dodali in pozvali k takojšnji prekinitvi letov skozi beloruski zračni prostor, prekinitvi vseh zračnih povezav med EU in Belorusijo in takojšnjemu zaprtju zračnega prostora EU za vsa registrirana beloruska letala. Pozvali so še, naj Mednarodna uprava za civilno letalstvo Belorusiji prekine članstvo.

K izpustitvi vseh pridržanih pozvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo

K izpustitvi vseh potnikov in neodvisni mednarodni preiskavi je že včeraj pozvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo.

"Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor obsoja ravnanje beloruskih oblasti in se zavzema za neodvisno preiskavo dogodka," je glede nedeljskega dogajanja zapisal Pahor. 

Premier Janez Janša je incident obsodil že v nedeljo. Danes pa je podprl predlog poljskega premierja Mateusza Morawickega za razširitev dnevnega reda današnjega zasedanja voditeljev EU v Bruslju z razpravo o takojšnjih sankcijah proti režimu beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka. "Sankcije morajo vključevati vse, kar Lukašenkov režim uporablja za svojo legitimacijo. Tudi športne dogodke," je zapisal slovenski premier.

"Mednarodna skupnost že od lanskega avgusta spremlja nedopustna dejanja beloruskih oblasti in represivnih organov, ki vztrajno zatirajo ne le medijsko svobodo, ampak tudi temeljne človekove pravice državljanov Belorusije. Pričakujemo, da bo Evropska unija končno resno vzela številne pozive k ukrepanju proti represivnemu režimu Lukašenka ter se na nedopustno preusmeritev letala in politično motivirane aretacije odzvala z odločnimi in konkretnimi ukrepi, ne le načelnimi obsodbami," so zapisali v DNS.

Tudi v Društvu novinarjev Slovenije nedopustna dejanja beloruskega režima najostreje obsojajo in zahtevajo takojšnjo izpustitev aretiranega blogerja, študentke ter 28 drugih novinarjev in medijskih delavcev, ki so trenutno pridržani v Belorusiji. V Evropski zvezi novinarjev so v izjavi opozorili, da se je v nekaj dneh število novinarjev za zapahi skoraj podvojilo, kar kaže, da se represija v državi le še stopnjuje. 

EU na pogovor poklicala beloruskega veleposlanika

Iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) so sporočili, da je generalni sekretar EEAS Stefano Sannino na zahtevo visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella na pogovor poklical beloruskega veleposlanika pri EU Aleksandra Mihneviča. V pogovoru je obsodil "nesprejemljiv korak beloruskih oblasti, ki so civilno letalo prisilile v zasilni pristanek v Minsku in pridržale potnika Romana Protaseviča, neodvisnega beloruskega novinarja in aktivista," so zapisali.

"Veleposlanik Mihnevič je bil obveščen, da institucije in članice EU odločno obsojajo prisilno dejanje, s katerim so beloruske oblasti ogrozile varnost potnikov in posadke," so pojasnili na EEAS. Sannino je veleposlanika seznanil s stališčem EU, da to dejanje beloruskih oblasti predstavlja nov poskus utišanja vseh opozicijskih glasov v državi. Zahteval je tudi takojšnjo izpustitev Protaseviča.

Dodali so, da bodo o tem incidentu razpravljali voditelji EU na vrhu v Bruslju. "EU bo preučila posledice teh dejanj, vključno z morebitnimi ukrepi proti odgovornim," so še navedli v evropski službi. Mihneviča, ki je tudi beloruski veleposlanik v Belgiji, je na pogovor poklicalo tudi belgijsko zunanje ministrstvo.

Za tovrsten ukrep so se odločili tudi na Češkem. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo beloruskega veleposlanika v Pragi. Tiskovna predstavnica češkega ministrstva je opozorila, da takšna kršitev mednarodnega prava ne more biti brez odgovora.

Zaradi dogodka so beloruskega veleposlanika na pogovor poklicali tudi v Nemčiji in Združenem kraljestvu. "Pojasnila beloruske vlade o prisilnem pristanku Ryanairovega letala v Minsku so absurdna in niso verodostojna," je sporočil nemški zunanji minister Heiko Maas. "Potrebujemo jasno sliko, kaj se je v resnici zgodilo na krovu in na terenu," je dodal in dejal, da nocoj na njegovem ministrstvu pričakujejo veleposlanika Denisa Sidorenka.

Maas je dejal, da Berlin pričakuje tudi jasno informacijo "glede dobrega počutja" pridržanega novinarja Romana Protaseviča in njegove partnerice, ter dodal, da je treba oba "nemudoma izpustiti".

Britanski zunanji minister Dominic Raab pa je incident označil za "obsojanja vreden" in "očitno kršitev mednarodnega prava". Kot je dodal, London razmišlja o nadaljnjih sankcijah in "raziskuje vse potencialne mednarodne možnosti".

V torek pa bodo o incidentu razpravljali tudi veleposlaniki članic Nata. "Zaveznice se posvetujejo o prisilnem pristanku Ryanairovega letala v Belorusiji, veleposlaniki bodo o tem govorili v torek," je potrdil uradnik Nata.

Več članic zavezništva je že obsodilo nedeljski incident, ko so beloruske oblasti prisilno preusmerile Ryanairovo potniško letalo in aretirale opozicijskega novinarja Protaseviča. "To je resen in nevaren incident, ki zahteva mednarodno preiskavo," pa je na Twitterju zapisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.

Blinken zahteval takojšnjo izpustitev opozicijskega novinarja

Obsodbam dogodka so se pridružile tudi ZDA. Ameriški državni sekretar Antony Blinken je zahteval takojšnjo izpustitev 26-letnega beloruskega novinarja, ki sicer živi na Poljskem. "To šokantno dejanje, ki ga je izvedel Lukašenkov režim, je ogrozilo življenja več kot 120 potnikov, vključno z ameriškimi državljani," je dodal. "Prva poročila, ki kažejo na vpletenost beloruskih varnostnih služb in uporabo beloruskih vojaških letal za spremljanje letala, so zelo skrb vzbujajoča in zahtevajo celovito preiskavo," je pozval Blinken.

ICAO, ki deluje pod okriljem Združenih narodov, je sporočila, da bi lahko bil prisilni pristanek "v nasprotju s čikaško konvencijo", ki ščiti suverenost zračnih prostorov držav.

Litva, kjer je letalo iz Aten pristalo v nedeljo zvečer, je medtem sprožila svojo preliminarno preiskavo, so sporočili iz urada litovskega generalnega tožilca. Tamkajšnja policija bo med drugim zaslišala potnike in člane posadke letala. "Pričakujemo, da bodo sodelovali z organi pregona in našim policistom povedali vse informacije, ki jih imajo," je po srečanju s potniki na letališču v Vilni povedala litovska premierka Ingrida Šimonyte.