Hahn o ugotavljanju kršitev načel vladavine prava: Noben primer ne bo izgubljen

Spoštovanje načel pravne države v članicah EU in uporaba uredbe o pogojenosti evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava je bila ena osrednjih točk popoldanske razprave plenarnega zasedanja v Strasbourgu, v kateri je komisar za proračun Johannes Hahn poslancem predstavil osnutek usmeritev, ki ga je pripravila Evropska komisija.

Poslanci nameravajo v četrtek glasovati o predlogu resolucije, v kateri bi komisiji zagrozili s tožbo na Sodišču EU zaradi neukrepanja v primerih kršitev v povezavi z evropskimi sredstvi, kot to ureja omenjena uredba. Danes je o tem potekala razprava.

Hahn je v nastopu pred poslanci spomnil, da je uredba o pogojenosti stopila v veljavo 1. januarja. Vse relevantne kršitve v povezavi z uporabo evropskih sredstev in proti finančnim interesom EU po tem datumu bodo zajete. "Noben primer ne bo izgubljen," je zatrdil.

Uredba o pogojenosti ne predstavlja alternative postopku po 7. členu pogodbe EU, je povsem neodvisna od njega. Njen izrecen namen je zaščita proračunskih sredstev unije, je pojasnil.

Komisija je pripravila osnutek usmeritev, da bi vnesla jasnost in predvidljivost glede uporabe uredbe o pogojenosti, je dejal Hahn. Parlamentu jih bo, kot je že dan prej v Strasbourgu napovedal komisar, predstavila do sredine meseca. Usmeritve ne morejo in ne bodo spremenile pravil, kot jih opredeljuje uredba, je pri tem poudaril.

Usmeritve obravnavajo pogoje za sprejetje ukrepov, ki vključujejo individualne in sistemske kršitve načel pravne države. Prav tako pojasnjujejo odnos med uredbo in področno zakonodajo za zaščito sredstev unije in navajajo elemente, ki jih bo komisija ocenila, da bi predlagala ustrezne in sorazmerne ukrepe. Hahn je ob tem spomnil, da ne gre za sankcije. Usmeritve tudi pojasnjujejo, kako zaščititi pravice končnih prejemnikov in upravičencev do evropskih sredstev.

Komisija že aktivno ugotavlja kršitve načel vladavine prava in ocenjuje, ali imajo te kršitve dovolj neposreden učinek na proračun unije. Pri tem bo dialog z državami članicami po Hahnovih besedah pomemben za pripravo ocene komisije. Če bo komisija imela upravičen dvom za sklepanje, da so pogoji za uporabo uredbe izpolnjeni, bo poslala pisno obvestilo zadevnim državam članicam, je dejal Hahn, ki je v povezavi z grožnjo s tožbo parlamenta proti komisiji ob koncu nastopa dejal, da ne vidi upravičenosti tožbe.

'Nastopil je čas, da komisija opravi domačo nalogo' 

Poslanci so bili kritični do neukrepanja komisije. Pozvali so jo, naj orodje, ki ga ima na voljo, uporabi za ukrepanje proti kršiteljem.

Končno imamo orodje za boj proti kršitvam vladavine prava v povezavi z evropskimi sredstvi. To niso sankcije za kaznovanje katerih koli kršitev načel pravne države, ampak gre za orodje za zaščito proračunskih sredstev EU, je poudaril Petri Sarvama iz Evropske ljudske stranke (EPP). Po njegovem mnenju je zelo pomembno, da komisija uredbo o pogojenosti uresniči čim prej. Enako pomembno je tudi, da komisija pripravi prve primere proti nekaterim državam članicam na najboljši možen način. "Prvi primeri morajo biti vodotesni," je dejal.

"Nastopil je čas, da komisija opravi domačo nalogo," je menil liberalec (Renew) Moritz Körner. V Evropi smo predolgo gledali, kako se uničuje vladavina prava. Čas je, da končno trdno branimo vladavino prava. Vsak evro, ki pristane v temnih žepih, je izgubljen evro. Kritičen je bil tudi do predlaganega osnutka usmeritev komisije. Sprejetje usmeritev ni ukrepanje, ampak odvračanje pozornosti, je menil.

Po besedah Daniela Freunda, ki zastopa zelene, ima komisija orodja, pa jih ne uporabi. "Orban, njegova družina in njegovi prijatelji še naprej kradejo naš denar," je dejal. Nedelovanje komisije je označil za politično, saj da to pomaga Orbanu, da doma kupuje podporo z evropskim denarjem in nadzoruje medije. Zato po številnih razpravah tožimo komisijo, je naznanil.

V resoluciji, ki so jo podprle vse večje politične skupine, poslanci med drugim izražajo obžalovanje, da komisija do danega roka, 1. junija, ni ukrepala v primerih kršitve vladavine prava v EU in pripravila smernic za uporabo mehanizma pogojevanja sredstev. Če komisija v dveh tednih od sprejetja resolucije ne bo ukrepala, bodo pozvali k sprožitvi postopka po 265. členu pogodbe o delovanju EU in s tem k tožbi proti komisiji pred Sodiščem EU.

Omenjeni mehanizem je del dogovora o večletnem evropskem proračunu in skladu za okrevanje, ki so ga lani decembra dosegli na vrhu EU in ki je odpravil veto Poljske in Madžarske. V skladu s kompromisom tega mehanizma naj ne bi uporabili, dokler se o zakonitosti ukrepa ne izreče Sodišče EU. Poljska in Madžarska, na kateri letijo očitki zaradi kršitev vladavine prava, sta marca na Sodišče EU ločeno vložili pritožbi, s katerima izpodbijata omenjeno uredbo.

Državna sekretarka za evropske zadeve Ana Paula Zacarias je sicer v imenu portugalskega predsedstva v svojem nastopu danes potrdila, da bo predsedstvo uvrstilo zaslišanje Madžarske in Poljske po 7. členu pogodbe EU, ki se nanaša na kršitve temeljnih načel in vrednot EU, na zasedanje Sveta za splošne zadeve 22. junija.

Nagrada lux romunskemu filmu Kolektiv režiserja Alexandra Nanaua 

Danes so slovesno podelili tudi filmsko nagrado občinstva lux. Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je sporočil, da jo prejme romunski film Kolektiv režiserja Alexandra Nanaua. Kot je dejal, zmagovalni film pokaže, kako pomembno je raziskovalno novinarstvo za svobodo, neodvisnost, za svobodo govora. Po Sassolijevih besedah potrebujemo svobodne medije. Tragedija v klubu Colectiv leta 2015 je šokirala vso Evropo in skupina novinarjev je ob tem pokazala zavezanost svobodi informacije.

V središču filmske zgodbe Kolektiv je požar leta 2015 v bukareškem klubu Colectiv, v katerem je umrlo 27 ljudi. Dokumentarni film sledi ekipi novinarjev, ki preučujejo, zakaj je več žrtev z opeklinami umrlo v bolnišnicah, čeprav njihove poškodbe niso bile življenjsko nevarne. Odkrijejo nepotizem in korupcijo, pokažejo pa tudi, da pogumni in odločni ljudje lahko premagajo pokvarjene sisteme, piše v sporočilu za javnost.

Režiser filma Nanau je ob prevzemu nagrade povedal, da je to najprej nagrada žrtvam tragedije in njihovim družinam, ki še vedno niso dosegle pravice, niso dobile odškodnin, nihče ni bil spoznan za krivega. Obenem je to nagrada za odpor in pogum navadnih državljanov, ki so povedali resnico in leta 2016 spremenili romunsko družbo. Po njegovih besedah so imeli pogum, da so neodvisnim novinarjem povedali resnico, o kateri so ti obvestili javnost, ki je tako spoznala resnično stanje romunskega zdravstvenega sistema.

Sassoli je uvodoma opomnil, da je pandemija novega koronavirusa močno prizadela kulturni sektor. Vendar so v minulih 15 mesecih, ki so bili zelo težki, evropske institucije pokazale veliko zavezanost kulturi in avdiovizualnemu sektorju. V času, ko ni bilo veliko kulture v živo, smo po njegovih besedah tudi spoznali, kako zelo jo potrebujemo, kako potrebujemo kino. "Po obdobju, skozi kakršnega smo šli v zadnjem času, potreba ljudi po druženju, in to ne le v prostorih za razprave, temveč tudi v prostorih, kot so kinodvorane, raste. Kultura in film nista le izraz ustvarjalnosti in naše gospodarske vitalnosti, temveč tudi poudarjata raznolikost in demokratično vitalnost naših družb," je dejal Sassoli na slovesnosti, ki je potekala v hibridni obliki.

Za nagrado sta bila nominirana še danski film Thomasa Vinterberga Nažgani in poljski film Jana Komasa Corpus Christi.