"Dajte prednost prilagajanju držav kandidatk skupni zunanji in varnostni evropski politiki in nadaljujte pristopna pogajanja s Srbijo le, če se bo država uskladila s sankcijami Evropske unije proti Rusiji," po poročanju Radia Svobodna Evropa piše v osnutku strategije EU o procesu širitve. V njem so evropski poslanci med kompromisne amandmaje vključili tudi finančno pogojenost.
Kot so še zapisali v besedilu osnutka, bi bila nadaljnja finančna podpora Srbiji pogojena z odnosom Beograda do Moskve, pa tudi z napredkom v demokraciji, vladavini prava in sprejemanjem evropskih vrednot in prioritet. S tem namenom bi pregledali tudi vsa sredstva EU za Srbijo, zlasti vse projekte, ki so financirani v okviru gospodarskega in naložbenega načrta za Zahodni Balkan, "da bi zagotovili, da so vsi izdatki EU v celoti v skladu s strateškimi cilji in interesi EU". Gre za kompromisni amandma, ki so na koncu rezultat dogovora, o njih pa se vedno glasuje.
Poslanci Evropskega parlamenta bodo osnutek poročila obravnavali na zunanjepolitičnem odboru 13. oktobra, končna različica osnutka pa bo v obliki resolucije Evropskega parlamenta na glasovanju predvidoma novembra. Resolucije Evropskega parlamenta sicer niso pravno zavezujoče za države članice ali druge evropske institucije.
Evropski socialdemokrati so že sporočili, da po njihovem mnenju EU ne more nadaljevati pristopnih pogajanj s Srbijo, če ta ne bo spoštovala sankcij EU proti Rusiji. Napovedali so tudi, da se bodo vključili v prihajajočo evropsko poročilo parlamenta o širitvi.
Srbija je sicer edina država v regiji, ki zoper Rusijo ni uvedla sankcij, čeprav jo EU vse od začetka vojne redno poziva, naj v skladu z odločitvami Unije tudi sama uvede sprejete sankcije. Ostale države Zahodnega Balkana so vso svojo politiko uskladile s politiko EU, kar tudi narekuje proces pristopa. Države kandidatke za članstvo v EU bi morale namreč svojo zunanjo politiko postopoma uskladiti s politiko EU, vključno s sankcijami.
Zunanja ministra Srbije in Rusije Nikola Selaković in Sergej Lavrov pa sta prejšnji teden v New Yorku ob robu 77. zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov podpisala posvetovalni načrt svojih ministrstev za obdobje 2023–2024. Ob tem je EU poudarila, da je "resno zaskrbljena" zaradi podpisa dokumenta ter dejala, da Srbija s tem sporoča, da namerava okrepiti sodelovanje z Rusijo.
Srbija se o članstvu v Evropski uniji sicer pogaja vse od leta 2014. Za ključne elemente pristopnih pogajanj pa so do nedavnega veljali predvsem vladavina prava in odnosi s Kosovom. A vse od začetka vojne v Ukrajini so postali pomembni tudi odnosi z Rusijo.
Po mnenju Evropske komisije - institucije, ki ocenjuje pripravljenost države na integracijo, je sicer Srbija pripravljena prehod na stopnjo, ki se nanaša na konkurenčnost in vključujočo rast. Prehod naj bi se zgodil decembra letos, vendar pa diplomatski viri zdaj trdijo, da bo leto 2022 prav zaradi odnosov Srbije z Rusijo minilo brez napredka v pristopnih pogajanjih.
KOMENTARJI (443)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.