Evropski obraz suše: prezgodnja trgatev grozdja, opustošene oljke

Pokrajina Bordeauxu v Franciji, ki se lahko pohvali s prestižnimi vinogradi, je videti enaka kot vedno, na trtah visi zdravo, zrelo grozdje, poroča NBC news.

Toda letos je v eni najbolj opevanih francoskih vinskih regij in tudi drugih delih Evrope nekaj povsem drugače. Trgatev, ki se je nekoč začela sredi septembra, se je zdaj zaradi hude suše in prilagajanja vinske industrije nepredvidljivim učinkom podnebnih sprememb pričela prej kot kdaj koli prej – sredi avgusta.

Kot navaja NBC news, je paradoksalno, da je sezona vročinskih valov in gozdnih požarov obrodila odlično grozdje kljub nižjim donosom. A da so vinogradniki dosegli takšno letino, so morali poseči po kreativnih spremembah v tehnikah gojenja, kot sta denimo drugačna tehnika obrezovanja vinske trte in občasno zalivanje na mestih, kjer je namakanje običajno prepovedano. Proizvajalci po vsej Evropi, ki iz prve roke vidijo in doživljajo učinke globalnega segrevanja, so zaskrbljeni, kaj jih še čaka.

"Zaenkrat je globalno segrevanje zelo pozitivno. Imamo boljšo zrelost, boljšo uravnoteženost. Če pa se obrnemo v prihodnost in upoštevamo, da se bo temperatura povišala še za eno stopinjo več, potem bomo izgubili del svežine v ravnotežju vina," je napovedal Fabien Teitgen, tehnični direktor posestva Chateau Smith Haut Lafitte v Martillacu, južno od Bordeauxa, kjer gojijo organsko vinsko grozdje.

Od konca junija do sredine avgusta ni deževalo

Pridelovalci grozdja so prilagodili svoj način dela sredi obdobij vročinskih valov v kombinaciji s pomanjkanjem dežja, ki so prizadeli večino Evrope. V regiji Bordeaux so obširni požari uničili velike površine borovih gozdov. Od konca junija do sredine avgusta ni deževalo, poroča NBC news.

Eric Perrin, eden od lastnikov posestva Chateau Carbonnieux, se je spominjal, da so se v njegovem otroštvu v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja žetve začele okoli sredine septembra. Letos so se začele 16. avgusta.

Toda letnik 2022 bo morda boljši kot kdaj koli prej, je ocenil Perrin, saj je grozdje zdravo in dobro uravnoteženo. Vroče in suho vreme je tudi preprečilo, da bi trta dobila bolezni, kot je plesen.

Pridelek do 20 odstotkov nižji, a ne bo vplival na kakovost vina

Suša je torej spremenila način dela vinarjev. Prej so vinogradniki trto oblikovali tako, da je grozdje dobilo kar največ sonca in zato proizvedlo več sladkorja, ki se nato pretvori v alkohol. Letos so pridelovalci večinoma na trti pustili liste, da so zaščitili grozdje in s senco ohranili kislost ter svežino sadja, je pojasnil Teitgen.

Pridelek je lahko za 15 do 20 odstotkov nižji v širši regiji, večinoma zaradi manjšega grozdja in dejstva, da jih je nekaj opeklo sonce na določenih območjih, vendar to ne bo vplivalo na kakovost vina, je zagotovil Teitgen po navedbah BBC-ja.

Španske proizvajalce oljčnega olja ogroža najhujša suša doslej

"Poglejte, zdaj, blizu časa trgatve, bi morale biti oljke polne, vendar so prazne. In to je pridelek, ki bi moral prihodnje leto pristati v obliki olja v supermarketih," je bil po poročanju BBC-ja obupan španski pridelovalec oljčnega olja Francisco Elvira, medtem ko je ubiral pot skoz svoj požgani oljčni nasad in pregledoval zakrnele sadeže na skoraj golih drevesih.

Zaradi rodovitnih ravnin, polnih oljk, ki se raztezajo čez južno Španijo, je ta država postala največja svetovna proizvajalka oljčnega olja, saj predstavlja približno polovico svetovne ponudbe. Toda zeleno zlato Španije, ki ga pesti najhujša evidentirana suše, zdaj postaja vse redkejše. Letošnji pridelek je že za približno tretjino manjši – pa še vedno nič ne kaže na dež, piše BBC.

'Zaradi recesije bomo morda morali odpustiti nekaj delavcev'

V tovarni Interoleo v Jaenu, provinci, ki proizvede polovico vsega španskega oljčnega olja, ga po tekočem traku brizgajo v steklene in plastične steklenice, da dobijo oznako 'Izdelek iz Španije'.

Toda tovarna, ki olje izvaža v druge države, se spopada s strmim upadom proizvodnje in skokovitimi cenami, kar še slabša svetovno prehransko krizo. "Kupci že plačujejo za tretjino višje cene kot lani, ki se bodo zaradi suše še zvišale. Zaradi recesije bomo morda morali odpustiti nekaj delavcev. Pesti nas občutek depresije in negotovosti. Še eno takšno leto bi bilo popolna katastrofa," je po besedah BBC-ja poudaril Juan Gadeo, vodja zadruge, ki meni, da je zaradi suše ključna panoga v Španiji v nevarnosti.

Podobna slika v ostalem kmetijskem sektorju v Španiji

Kot piše BBC, so nedavne raziskave pokazale, da so deli Pirenejskega polotoka najbolj suhi v zadnjih 1200 letih.

Španski kmetje od začetka leta sadijo več sončnic, da bi nadomestili izgubo sončničnega olja iz Ukrajine – največje proizvajalke na svetu, kjer je vojna povzročila drastičen upad proizvodnje. Toda roža, ki obožuje sonce, potrebuje tudi blagoslov dežja – in tega ni, kar vodi do izsušenih rastlin, zaradi česar ni niti semen niti olja.

Medtem ko je trgala odmrle sončnice s svojih izsušenih polj, je Isabel Villegas razmišljala, ali naj poskusi znova. "Če do konca leta ne bo dežja, nima smisla več saditi. To bi bilo tako, kot da bi metali denar v zemljo, ker ni pridelka. In za zdaj ni napovedanega dežja," je poudarila po poročanju BBC-ja.

Najhujša suša v Evropi v zadnjih 500 letih

Kot navaja BBC, je nedavno poročilo Globalnega observatorija za sušo razkrilo, da Evropa trpi za najhujšo sušo v zadnjih 500 letih.

Več držav po vsej celini se bori z gozdnimi požari in vročinskimi valovi, pri čemer je bila še posebej prizadeta Španija. Po podatkih evropskega informacijskega sistema o gozdnih požarih je letos zgorelo več kot 270.000 hektarjev.

Ekstremna vročina in pomanjkanje padavin sta povzročila izrazit upad ravni španskih naravnih zalog vode. Ponekod so zaradi izhlapevanja vode prišle na dan srednjeveške vasi, ki so bile dolgo zakopane pod rekami.

Španska vlada zdaj širi obrate za razsoljevanje morske vode in gradi nove ter na ta način izkorišča ocean za zmanjšanje pomanjkanja vode.

Razsoljeno vodo med drugim uporabljajo za zalivanje sadja in zelenjave. Španija namreč proizvede več sadja in zelenjave kot katera koli druga država v Evropski uniji.

To je, pravijo nekateri znanstveniki, del problema. Država si v obdobju akutnega pomanjkanja vode preprosto ne more več privoščiti, da bi bila vrt Evrope, kot ji pogosto pravijo, še piše BBC.