Po prepričanju Borrella bi mornarice s patruljiranjem Tajvanske ožine pokazale zavezanost Evrope k svobodi plovbe. V tej ožini je kitajska vojska nazadnje v začetku aprila izvedla obsežne vaje, ki so sledile srečanju tajvanske predsednice Tsai Ing-wen s predsednikom predstavniškega doma ameriškega kongresa Kevinom McCarthyjem v Kaliforniji.
Šef evropske diplomacije je že v četrtek v Evropskem parlamentu poudaril, da je potrebno zavrniti ukrepanje proti Tajvanu ne samo iz moralnih, pač pa tudi gospodarskih razlogov, pri tem pa omenil pomen Tajvana v proizvodnji najnaprednejših polprevodnikov.
Čeprav Tajvan od konca državljanske vojne leta 1949 deluje neodvisno od kitajske celine, Peking otok še naprej obravnava kot del svojega ozemlja. K ponovni združitvi je na nedavnem zasedanju ljudskega kongresa znova pozval tudi kitajski predsednik Ši Džinping.
V skladu s politiko ene Kitajske Peking vsakokrat obsoja politične stike Tajpeja z državami, ki nimajo vzpostavljenih uradnih diplomatskih stikov s Tajvanom. Med temi državami je velika večina članic Združenih narodov, vključno s celotno EU.
Tajvan se je hkrati znašel v središču najnovejšega spora Kitajske z Južno Korejo. Peking so namreč razburile besede južnokorejskega predsednika Yoona Suk-yeola, ki je v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters vprašanje Tajvana označil za "globalno vprašanje" in pri tem namignil, da je za zadnjimi napetostmi želja Kitajske za spremembo statusa quo s silo.
Peking je zaradi predsednikovih izjav podal protest pri južnokorejskem veleposlaniku, so danes sporočile kitajske oblasti.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.