Kot je dejala von der Leyen ob današnji predstavitvi letošnjega širitvenega poročila, je Bosna in Hercegovina opravila "številne pozitivne politične in zakonodajne korake". Pri tem je omenila hitro sestavo sveta ministrov januarja letos, napredek pa so oblasti v Sarajevu naredile tudi na področjih boja proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. "Obenem pa z zaskrbljenostjo spremljamo sprejemanje neustavnih zakonov s strani predstavnikov oblasti Republike Srbske," je povedala.
Po navedbah visokega uradnika komisije je to ključna težava, ki BiH ovira na njeni poti v EU. Ukrepi, ki so jih sprejeli v Republiki Srbski, predstavljajo "bistveno nazadovanje", je povedal.
Komisija spričo tega državam članicam EU priporoča, da začnejo pristopna pogajanja z Bosno in Hercegovino, ko bo ta dosegla določeno raven izpolnjevanja pogojev za članstvo. Bruselj bo članicam o napredku pri tem poročal najkasneje marca 2024. BiH je prošnjo za članstvo v EU vložila februarja 2016, decembra lani pa ji je Evropski svet podelili status kandidatke za članstvo.
Predsednica sveta ministrov BiH Borjana Krišto je danes ocenila, da še vedno lahko hitro napredujejo proti EU, čeprav Evropska komisija ni dala priporočila za začetek pristopnih pogajanj. Kot pomembno je izpostavila ugotovitev o opaznem napredku v primerjavi s poročilom iz lanskega leta ter ocenila, da so rezultati posledica politike kompromisov in dogovorov, poroča sarajevski časnik Dnevni avaz.
Premier bosansko-hercegovske entitete Federacije BiH Nermin Nikšić je po poročanju Dnevnega avaza ocenil, da gre za najboljše poročilo doslej. Izpostavil je tudi, da, potem ko so v BiH več let zanemarjali reforme, teh ne morejo izvesti v nekaj mesecih, lahko pa napredujejo, kar da so tudi storili.
"Poročilo omenja napredek, ki smo ga dosegli, vendar tudi konstruktivno kritiko," je še dejal Nikšić. Ob tem je dodal, da se zavedajo, da dinamika reformnega procesa zaradi številnih ovir ne poteka tako, kot bi si želeli. "Tega se zavedajo tudi v EU, zato se kritike nanašajo predvsem na politike iz Republike Srbske, ki so jasno označeni kot dejavnik blokad," je poudaril.
Predsednik Republike Srbske Srba Milorad Dodik je medtem na družbenem omrečju X krivdo za zastoj pripisal EU, češ da je "zamudila svojo priložnost". "Pričakovali smo brezpogojno priporočilo za začetek pogajanj in zeleno luč, da ne glede na vse negotovosti glede prihodnosti EU in širitve začnemo s pravim delom organizacije in pogajanj," je zapisal Dodik.
Glede na tehnična merila EU najbližje Črna gora
Danes predstavljeni širitveni sveženj vključuje tudi oceno napredka drugih držav Zahodnega Balkana, med katerimi je EU glede na tehnična merila najbližje Črna gora, navaja vir pri komisiji. Izrazil je upanje, da bo po nedavnem imenovanju vlade Črna gora hitro naredila korak naprej.
Srbija je sicer po oceni komisije v zadnjem letu sprejela številne reforme, vendar pa mora storiti še več. Po navedbah uradnika komisije sta ključni uskladitev zunanje politike z EU, med drugim na področju sankcij proti Rusiji zaradi agresije na Ukrajino, ter normalizacija odnosov s Kosovom.
Napredek pri tem je ključen tudi za odprtje tretjega tematskega sklopa pogajanj, v katerem so poglavja o konkurenčnosti in vključujoči gospodarski rasti, za kar je sicer Srbija že izpolnila tehnične pogoje.
Pomen normalizacije odnosov s Srbijo je Bruselj izpostavil tudi v poročilu o napredku Kosova, ki je še edina država Zahodnega Balkana brez statusa kandidatke za članstvo. Kot je povedala predsednica komisije von der Leyen, bi bila vzpostavitev skupnosti srbskih občin na severu Kosova velik korak naprej.
Albanijo čaka še kar nekaj dela
Glede Albanije, ki je pristopna pogajanja z EU začela julija lani, so medtem viri pri EU poudarili, da je sprejela pomembne reforme, vendar pa jo čaka še nekaj dela pred odprtjem pogajalskega sklopa o temeljnih vrednotah. V Bruslju upajo, da bo Svet EU odločitev o tem sprejel še pred koncem leta.
Upajo tudi na začetek pogajanj o tem prvem tematskem sklopu s Severno Makedonijo, ki je pristopna pogajanja prav tako začela julija lani. Eden od ključnih predpogojev za to je sicer sprememba makedonske ustave. Bruselj medtem glede Turčije, ki je pogajanja o članstvu v EU začela leta 2005, a so že več let v zastoju, ugotavlja, da v zadnjem letu ni obrnila negativnega trenda odmikanja od EU.
Na decembrskem vrhu, v ospredju katerega bo širitev unije, bosta komisija in visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell predstavila posebno poročilo o odnosih s Turčijo.
Lenarčič: BiH je pokazala največji pospešek v reformnem procesu
Današnja priporočila Evropske komisije glede širitve so jasno sporočilo, da EU misli resno glede širitve, tako na Zahodni Balkan kot tudi z Ukrajino, Moldavijo in Gruzijo, je v odzivu na današnjo objavo letnega širitvenega poročila Evropske komisije o napredku držav, ki se želijo pridružiti EU, dejala zunanja ministrica Tanja Fajon.
Po mnenju ministrice je pomembno, da bo tudi Bosna in Hercegovina ob dodatnem naporu kmalu lahko začela pogajanja za polnopravno članstvo v EU, je na družbenem omrežju X sporočilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ).
"V Sloveniji smo prepričani - in to vseskozi zagovarjamo -, da bo Evropa še bolj stabilna, varna in prosperitetna, ko bo širitev zaključena," je poudarila Fajon. Dodala je, da širitev unije na Zahodni Balkan in Vzhod ni samo v interesu EU in novih članic, temveč je geostrateška nujnost.
Odločitev Evropske komisije glede širitvenega svežnja, posebej priporočila Svetu EU za začetek pogajanj z BiH, je pozdravil tudi komisar za krizno upravljanje iz Slovenije Janez Lenarčič, ki je pri tem ocenil, da je komisija danes "široko odprla pot za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino".
Ta je od lanskega prejema statusa kandidatke pokazala "največji pospešek doslej v svojem reformnem procesu prevzemanja evropskih standardov", meni Lenarčič, ki je prepričan, da lahko BiH kmalu doseže potrebno raven izpolnjevanja ključnih prioritet, ki pogojujejo začetek pogajanj, o čemer bo komisija presojala marca prihodnje leto.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.