Zunanja ministrica Bisera Turković je v objavi na družbenem omrežju Facebook navdušeno pozdravila današnji predlog Evropske komisije in ocenila, da gre za zgodovinsko odločitev za BiH in njene državljane. "To je močno sporočilo državljanom BiH, da je naša prihodnost znotraj evropske družine," je zapisala ministrica Turković in dodala, da predlog pomeni tudi priznanje za vsa prizadevanja v BiH, da bi svojo zunanjo politiko uskladili z EU, predvsem v zvezi z vojno v Ukrajini.
Med prvimi se je odzval še predsednik vodilne hrvaške stranke HDZ BiH Dragan Čović, ki je menil, da je danes zgodovinski dan za njegovo državo. "Iskreno smo hvaležni Evropski komisiji za njihovo pripravljenost narediti ta pomemben korak," je na Twitterju zapisal Čović.
Pozitivno se je odzval tudi dosedanji srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik, ki je na Twitterju zapisal, da je "priporočilo Evropske komisije za dodelitev statusa kandidatke BiH dolgo pričakovan korak". Ob tem se je zahvalil predstavnikom komisije za "razumevanje in odločen trud, ki so ga pokazali med tem procesom".
Dosedanji hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić pa se je na drugi strani odzval bolj zadržano. Menil je, da je status kandidatke za BiH kljub današnjemu predlogu še vedno negotov. Za to je okrivil visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH Christiana Schmidta. Komšić namreč meni, da Schmidtove predlagane spremembe volilne zakonodaje v BiH spodbujajo nadaljnje etnične delitve v državi, kar po njegovem ogroža tudi evropsko pot države.
Bosna in Hercegovina bo morala izpolniti določene zahteve
"Evropska komisija priporoča, da Evropski svet Bosni in Hercegovini podeli status kandidatke za članstvo v Evropski uniji, a ob razumevanju, da opravi določene korake," je ob predstavitvi letošnjega širitvenega poročila v parlamentu povedal Oliver Varhelyi. Bruselj pričakuje, da BiH prednostno sprejme dopolnila glede integritete k obstoječemu zakonu o visokem sodnem in tožilskem svetu. Poleg tega naj sprejme nov zakon o tem svetu, zakon o sodišču BiH ter zakon o preprečevanju konflikta interesov.
Komisija od BiH pričakuje tudi napredek na področjih boja proti korupciji, učinkovitega upravljanja migracij in meja ter svobode izražanja in medijev. Varhelyi je poudaril še, da so voditelji EU pozvali k dokončanju ustavnih in volilnih reform. "Podelitev statusa kandidatke je ponudba Evrope Bosni in Hercegovini ter njenim ljudem. To delamo zanje. Vendar pa se ob tem pojavljajo tudi velika pričakovanja. Zdaj mora elita to uresničiti," je povedal komisar za širitev.
Po splošnih volitvah v BiH 2. oktobra pričakuje, da bodo institucije na državni in kantonalni ravni vzpostavljene hitro, da bi se osredotočili na reforme.
Končno odločitev o podelitvi statusa kandidatke bo sprejel Evropski svet, v katerem sodelujejo voditelji držav članic EU, je še povedal Varhelyi in dodal, da bi se to lahko zgodilo decembra.
Da bi status kandidatke BiH podelili še letos, si močno prizadeva tudi Slovenija. Voditelji EU so sicer na junijskem vrhu sklenili, da so BiH pripravljeni podeliti ta status, in Evropsko komisijo pozvali, naj poroča o izpolnjevanju 14 prednostnih nalog, ki jih je določila v svojem mnenju o kandidaturi leta 2019.
Komisar je danes poudaril, da te prednostne naloge ostajajo nespremenjene. Pred začetkom pogajanj bo morala BiH izpolniti vse, je sklenil komisar.
Gre za poročilo o napredku kandidatk za članstvo v EU. Širitveno poročilo obsega države Zahodnega Balkana in Turčijo, ne pa še Ukrajine in Moldavije. To je prvo poročilo po začetku pristopnih pogajanj s Skopjem in Tirano.
Robert Golob: "Naše sporočilo je, da na BiH nismo pozabili in ji bomo še naprej stali ob strani."
Predsednik vlade Robert Golob meni, da so se stvari začele premikati v pravo smer. Evropska širitev ni ideja, ki je vržena na smetišče zgodovine temveč, se je v hudih časih obnovila, je sklenil.
Slovenija je bila z Avstrijo osamljena, ko so v EU zahtevali, da se vprašanje BiH reši do konca leta. "Lahko smo ponosni, ker se je pokazalo, da ni važno koliko si velik kot držav, pomembno je kako pametne ideje imaš. Slovenska diplomacija je trdo delala," je dodal Golob.
"Osebno menim, da je prav, da ima tudi BiH evropsko perspektivo. Bosna si to zasluži," je dejal.
Priporočilo Evropske komisije je močno razveselila Goloba. "To priporočilo potrjuje, da je bilo naše stališče pravilno, da so bili naši argumenti razumljeni in nato tudi sprejeti. Zahvala gre vsem tistim evropskim prijateljem, ki so nas podprli, nam prisluhnili in razumeli potrebo, da EU sprejme odločitev, ki je izjemnega pomena tako za BiH kot za prihodnost EU. Gre za zunanjo politiko nove slovenske vlade, ki v ospredje postavlja varnost in enotnost celotne Evrope, vključno z Zahodnim Balkanom."
Golob meni, da v teh zahtevnih in mnogočem usodnih razmerah za Evropo postajamo del novih, pozitivnih sprememb v Uniji. Želi si, da bi priporočilo Evropske komisije o Bosni in Hercegovini pozitivno odmevalo, dalo novo spodbudo in novo upanje vsem prebivalcem BiH. Slovenija pa se bo še naprej zavzemala, da celotna regija Zahodnega Balkana čim prej vstopi v Evropsko unijo, je še navedeno v sporočilu za javnost.
Pahor pozdravlja odločitev Bruslja
V odzivu na poročilo je slovenski predsednik Borut Pahor pozdravil odločitev Evropske komisije. Gre za pobudo Slovenije, ki jo je predsednik Pahor prvič uradno predstavil v govoru na letošnji Münchenski varnostni konferenci, 22. februarja 2022. Njegova pobuda je tedaj in kasneje sprožila veliko odmevov, saj se je zavzel, da se BiH dodeli status celo brez slehernega pogoja (t. i. fast track), kar bi bilo zunaj ustaljene prakse in do tedaj brez primere v zgodovini. Pri tem je predsednik Pahor poudarjal, da pri BiH ne gre za ozko administrativno izpolnjevanje pogojev, marveč za prvovrstno geopolitično vprašanje. Njegova pobuda je bila javnosti posredovana pred rusko agresijo na Ukrajino, prav argument geopolitike pa je potem prevladal, da se je Evropski svet junija letos odločil za dodelitev takega statusa Ukrajini (fast track).
Današnja odločitev Evropske komisije vzbuja veliko upanje, da bo na decembrskem zasedanju Sveta EU BiH dobila status kandidatke, kar je po mnenju predsednika republike Pahorja prelomno iz dveh razlogov: prvič, ker se s tem dejansko začenja evropska perspektiva BiH, in drugič, ker je to velikega pomena za mir in stabilnost na Zahodnem Balkanu.
Evropskega poslanec SD/S&D Matjaž Nemec je v odzivu dejal, da pozdravlja priporočilo komisije. "V danes tako zelo spremenjeni varnostni situaciji v svetu in nenazadnje z nedavno podelitvijo statusa kandidatk Ukrajini, Moldaviji in Gruziji, je sporočilo o podelitvi statusa države kandidatke Bosni in Hercegovini ključno za varnost in stabilnost regije Zahodnega Balkana."
"Gre za signal Bosni in Hercegovini, da je njena prihodnost znotraj EU"
Odločitev je pozdravilo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve, saj to, kot so napisali v sporočilu za javnost, "predstavlja pomemben korak na poti k podelitvi kandidatskega statusa, o katerem bodo v naslednji fazi odločali predsedniki držav in vlad Evropske unije v okviru zasedanja Evropskega sveta."
"Gre za pomembno in pozitivno sporočilo za prihodnost Bosne in Hercegovine, njenih državljanov in zlasti mladih. Želim si, da bi današnjo odločitev tako pripadniki politične elite kot tudi državljanke in državljani Bosne in Hercegovine videli kot uspeh in hkrati kot zavezo za uresničitev potrebnih reform," je dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon.
Po besedah Fajonove, je priporočilo Evropske komisije pomemben uspeh tudi slovenske zunanje politike. Slovenija je namreč na junijskem sestanku Evropskega sveta predlagala podelitev kandidatskega statusa ter pojasnjevala partnerjem v Evropski uniji, zakaj je Bosni in Hercegovini treba podeliti kandidatski status.
"Gre za signal Bosni in Hercegovini, da je njena prihodnost znotraj EU," je pojasnila Fajonova. Meni, da je še posebej pomembno v luči spremenjene varnostno-politične situacije v Evropi zaradi ruske agresije na Ukrajino. Slovenska diplomacija misli skrajno resno glede podpore Zahodnemu Balkanu, je navedla ter dodala da je po pozitivnem priporočilu Evropske komisije še posebej zadovoljna.
KOMENTARJI (228)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.