Evropska komisija o predlogu zakonodaje o vračanju migrantov v države izvora

Ursula Von der Leyen je v svojem zdaj že tradicionalnem pismu voditeljem članic pred zasedanjem Evropskega sveta o delu na področju migracij poudarila, da je letos sprejeti evropski pakt o migracijah in azilu ogromen dosežek, vendar pa ni časa za samozadovoljstvo. Predlaga, da se osredotočijo na 10 področij ukrepanja.

Med temi je skupni pristop k vračanju migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, v države izvora. Potem ko predlog komisije iz leta 2018 ni prejel podpore Sveta EU in Evropskega parlamenta, bo zdaj predlagala nov zakonodajni predlog. Ta bo po besedah predsednice določil jasne obveznosti za zavrnjene migrante ter pospešil postopke vračanja, med drugim z digitalizacijo obravnave primerov in medsebojnim priznavanjem odločitev članic.

V okviru priprave nove zakonodaje se je med drugim zavzela za "preučitev možnih poti naprej glede ideje za vzpostavitev centrov za vračanje zunaj EU". Pri tem bo mogoče uporabiti izkušnje z delovanjem migrantskih centrov, ki jih je v Albaniji vzpostavila Italija, je navedla.

Ena prvih nalog novega evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije

K novemu zakonodajnemu predlogu na področju vračanja je sicer Evropsko komisijo v začetku meseca na pobudo Avstrije in Nizozemske pozvala približno polovica držav članic in še nekaj nečlanic, ki pa so del schengna. Ob robu zasedanja notranjih ministrov minuli četrtek v Luksemburgu se je pismu pridružila tudi Slovenija.

Priprava novega predloga bo ena prvih nalog novega evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije; kandidat von der Leynove za ta položaj je Avstrijec Magnus Brunner. Med prvimi nalogami novega komisarja pa bo po besedah predsednice tudi, da bo v sodelovanju z državami članicami in drugimi deležniki pripravil odziv na instrumentalizacijo migracij, ki jih Rusija in Belorusija uporabljata za izvajanje pritiska na vzhodne članice EU. Med temi je Poljska, ki je minuli konec tedna napovedala začasno ukinitev pravice do azila v državi.

"Potrebujemo jasen in odločen evropski odgovor na te aktivnosti, pri čemer pa Rusiji in Belorusiji ne smemo dovoliti, da bi naše vrednote uporabili proti nam," je zapisala predsednica komisije.

'Ponovna uvedba nadzora na notranjih mejah mora biti skrajni ukrep'

Med področji ukrepanja je omenila še ohranitev in okrepitev schengna, v katerem je osem držav članic znova uvedlo nadzor na notranjih mejah. "Ponovna uvedba nadzora mora biti skrajni ukrep, izredne narave in pa sorazmeren z grožnjo," je poudarila in izrazila pripravljenost komisije na posredovanje v pogovorih med prizadetimi državami članicami.

Bruselj je po njenih navedbah prav tako pripravljen pospešiti implementacijo spomladi sprejetega migracijskega pakta, ki se bo v skladu z zakonodajno podlago začel uporabljati šele poleti 2026.

Upravljanje migracij bo ena osrednjih tem zasedanja voditeljev držav članic v četrtek in petek v Bruslju, ki se ga bo udeležil tudi premier Robert Golob. Razpravljali bodo še o nedavnem zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in nadaljnji podpori Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo, pa tudi o konkurenčnosti evropskega gospodarstva.