Bruselj s predlogom reforme trga elektrike za večjo zaščito porabnikov

V središču reforme evropskega trga elektrike so potrošniki, je v intervjuju pred predstavitvijo predloga reforme dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zavzela se je za to, da bi reformo potrdili še pred evropskimi volitvami prihodnje leto. Zavrnila je kritike, da je predlog akta o čistih tehnologijah protekcionističen.

"Trenutna zasnova delovanja trga elektrike se preveč osredotoča na kratkoročne trge," je ob predstavitvi predloga povedala evropska komisarka za energetiko Kadri Simson. Prevladovanje kratkoročnih trgov je bilo po njenih besedah vir težav med energetsko krizo, kar so občutili potrošniki, ki so bili izpostavljeni veleprodajnim cenam, ki so prevečkrat odvisne od proizvodnje v plinskih elektrarnah.

Potrošniki bodo lahko sklenili več različnih pogodb

Potrošniki bodo med drugim bolje zaščiteni tako, da bodo lahko sklenili več različnih pogodb z dobaviteljem ali celo več dobavitelji. Za dnevno porabo bodo denimo lahko sklenili pogodbo s fiksno ceno, obenem pa bodo lahko za polnjenje električnega avtomobila ali delovanje toplotne črpalke sklenili pogodbo z variabilno ceno, so pojasnili neimenovani uradniki komisije.

Komisija želi okrepiti tudi zaščito ranljivih porabnikov, ki bi jih države morale zaščititi pred odklopom iz omrežja. V primeru kriz pa bi lahko za gospodinjstva ter mala in srednja podjetja uvedla regulirano maloprodajno ceno elektrike. O tem, ali gre za krizne razmere, ne bi odločale posamezne članice, ampak Evropska komisija na podlagi jasnih meril, so pojasnili viri.

Tisti, ki vlagajo v sončne in vetrne elektrarne, bi presežno energijo lahko prodali drugim porabnikom

Predlog reforme obenem prinaša novosti na področju deljenja elektrike iz obnovljivih virov energije. Po novem bi lahko tisti, ki vlagajo v sončne in vetrne elektrarne, presežno energijo prodali tudi drugim porabnikom, in ne zgolj dobaviteljem, pojasnjujejo v Bruslju.

Naložbe v obnovljive vire energije so sicer pomemben del danes predstavljenih sprememb zakonodaje na področju zagotavljanja električne energije.

Tako želi komisija spodbuditi sklepanje dolgoročnejših pogodb o nakupu energije, v okviru katerih si podjetja zagotovijo lasten vir energije pri določenem proizvajalcu ali dobavitelju in s tem bolj stabilno ceno elektrike iz obnovljivih virov energije ali nefosilne proizvodnje energije. Članice bodo morale tudi manjšim podjetjem zagotoviti dostop do trga s poroštvi, kar jim bo omogočilo sklepanje tovrstnih pogodb.

Če bodo za naložbe v obnovljive vire energije in jedrsko energijo potrebna javna sredstva, pa bodo morale države s proizvajalcem skleniti t. i. pogodbo za razliko. Gre za pogodbe, pri katerih sta določeni zgornja in spodnja cena. Če bo tržna cena nad zgornjo, potem bo država od proizvajalca pobrala presežek in ga namenila za pomoč potrošnikom, če bo nižja, pa bo morala država proizvajalcu kriti razliko.

Po navedbah visokih uradnikov komisije bodo tovrstne pogodbe v skladu s predlogom reforme obvezne na področjih sončne, vetrne, geotermalne energije in hidroenergije brez rezervoarja. To bo veljalo tudi za naložbe v jedrsko energijo, tako za nove kot obstoječe jedrske elektrarne. Pri slednjih zgolj za velike naložbe, na primer za podaljšanje življenjske dobe elektrarne.

Nadzor nad evropskim trgom elektrike

Danes predstavljeni predlog komisije pa krepi še nadzor nad evropskim trgom elektrike. Med drugim daje večja pooblastila Evropski agenciji za sodelovanje energetskih regulatorjev s sedežem v Ljubljani.

Sam temelj zasnove delovanje trga elektrike, ki določa, da se najprej za proizvodnjo uporabljajo cenejši viri energije, nato pa dražji, sicer ostaja nedotaknjen, je pojasnila komisarka.

Reforma trga elektrike je del t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti globalno konkurenčnost gospodarstva EU.

"Cene energije so eden od ključnih faktorjev, na podlagi katerih se podjetja odločajo, kje bodo vlagala. Ta reforma bo ohranila prednosti enotnega evropskega trga elektrike, ukrepi pa bodo postopoma zmanjšali stroške proizvodnje v Evropi z večjo uporabo obnovljivih virov," je povedala Simson. Ti pa so ključni tudi za doseganje ciljev iz zelenega dogovora.

Komisarka je Evropski parlament in Svet EU pozvala, naj predloge sprememb obravnavata prednostno, da bodo sprejeti čim prej. Viri pri komisiji so izrazili upanje, da se bo to zgodilo še pred prihodnjo zimo.

Komisija bo v okviru načrta za evropsko industrijo predvidoma v četrtek predstavila še predloga aktov o okolju prijaznih tehnologijah in kritičnih surovinah.

Slovenija pozdravlja predlog Bruslja za reformo trga elektrike

"Predloge Evropske komisije pozdravljamo, predvsem v delu, ki se dotika ukrepov za obvladovanje volatilnosti visokih cen energije in zaščito potrošnika. Pomemben del paketa so tudi ukrepi za pospeševanje novih naložb v obnovljive vire energije," so zapisali na ministrstvu.

Dodali so, da predlog komisije še ne naslavlja ustrezno nekaterih drugih izzivov energetske draginje, ki so jih države članice naslovile lani v okviru kriznih ukrepov. Med temi izzivi so našteli zaščito dobaviteljev z vidika likvidnosti in preprečevanje špekulativnega trgovanja.

Prav tako Slovenija vidi izziv v ustreznem prepoznanju pomena investicij, ki zagotavljajo prehod z rabe premoga na plin.

Na ministrstvu so napovedali, da bodo predloge komisije v prihodnjih dneh podrobno preučili in do zasedanja ministrov EU za energijo konec meseca pripravili tudi podrobnejša stališča do posameznih predlogov uredb.

'V pristojnosti članic, na kakšno energetsko mešanico se bodo zanašale'

"V srcu reforme (evropskega trga elektrike) so potrošniki. Glavni cilj je, da bodo imeli potrošniki več koristi od nizkih stroškov obnovljive energije," je povedala von der Leynova.

Predlog je sicer po njenih besedah zelo dobro premišljen in zelo dodelan, o njem pa so govorili tudi s strokovnjaki. Zato meni, da se je vredno potruditi, da bi reformo sprejeli še pred evropskimi volitvami sredi prihodnjega leta.

Na vprašanje, ali predlog predvideva ločitev cene elektrike od cene plina, je medtem odgovorila zgolj, da "drastično zmanjšuje vpliv plina na cene elektrike".

Pospešitev postopkov za izdajanje dovoljenj za zeleno industrijo

Predsednica komisije je spregovorila še o vlogi jedrske energije v prihodnosti, pri čemer je poudarila, da je povsem v pristojnosti držav članic, na kakšno energetsko mešanico se bodo zanašale.

Ali bodo tehnologije za pridobivanje jedrske energije tudi v predlogu akta o okolju prijaznih tehnologijah, ki ga bo komisija predvidoma predstavila v četrtek, medtem še ni znano.

Von der Leynova je pojasnila, da predlog predvideva pospešitev postopkov za izdajanje dovoljenj za zeleno industrijo. Obenem bo omogočil možnost neke vrste davčnih olajšav oziroma financiranje iz evropskih sredstev, kar bo spodbudilo investicije v čiste tehnologije.

"Zelena industrija ni ključna zgolj za doseganje podnebnih ciljev, ampak tudi za inovacije," je povedala. "Tovrstne tehnologije izvažamo, zaradi česar je to eno najpomembnejših gibal naše rasti. Zato je v skupnem interesu vseh držav članic, da naredimo korak naprej," je še dejala.

Von der Leynova je ob tem zavrnila kritike analitikov, da je osnutek akta protekcionističen. "Akt o industriji z ničelnimi izpusti je zelo odprt. Vsak, ki spoštuje naše standarde, lahko dostopa do našega trga," je povedala.

Poudarila je, da je EU odprta za sodelovanje s podobno mislečimi partnerji na tem področju, kar je bil tudi namen njenih nedavnih obiskov v Kanadi in ZDA, ki so sprejele svojo zakonodajo za spodbujanje zelenih investicij.

Na pogovorih z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom minuli petek sta se dogovorila, da bodo EU in ZDA vzpostavile dialog o preglednosti finančnih spodbud za investicije v čiste tehnologije. Cilj dialoga je po njenih besedah zagotoviti jasnost, kako v EU in ZDA potekajo investicije in spodbude in kaj to pomeni za vsako od strani.

"Zelo pomembno je, da gresta dve trenutno največji gospodarski sili naprej, odločeni, da se borita proti globalnemu segrevanju oziroma sodelujeta pri njegovem omejevanju," je povedala.

EU namerava obenem sodelovanje s Kanado in ZDA okrepiti tudi na področju kritičnih surovin. EU in ZDA si bodo prizadevale za sporazum, ki bo kritičnim surovinam iz EU omogočil dostop do ameriškega trga in s tem proizvodnje baterij, pri čemer bi bila Unija obravnavana enako kot Mehika in Kanada oziroma kot da bi imeli neke vrste prostotrgovinski sporazum, je pojasnila predsednica komisije.

Pri tem je opozorila, da EU na področju surovin ne želi biti odvisna od Kitajske, zaradi česar krepi dobavne verige s podobno mislečimi partnerji.

"Želimo zmanjšati tveganje, ne pa prekiniti odnosov s Kitajsko," je poudarila. Dodala je, da si EU želi še naprej sodelovati s Kitajsko na področju omejevanja globalnega segrevanja, a želi enake konkurenčne pogoje za svoja podjetja pri dostopu do kitajskega trga.

Komisija pripravlja tudi poseben zakonodajni predlog o kritičnih surovinah, ki ga bo prav tako predvidoma predstavila v četrtek. Po besedah von der Leynove želijo z njim okrepiti in diverzificirati dobavne verige. Predlog predvideva hitrejše postopke za izkopavanje in predelavo surovin, obenem pa je pomemben poudarek tudi na njihovi ponovni uporabi. Surovine so namreč ključne za digitalni in zeleni prehod.

Reforma trga elektrike je del t. i. zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti globalno konkurenčnost gospodarstva EU. V okviru načrta bo komisija predvidoma v četrtek predstavila še predloga aktov o okolju prijaznih tehnologijah in kritičnih surovinah.