Tujina

Evroposlanci kritični do znižanja sredstev za zdravstvo in raziskave

Bruselj, 23. 07. 2020 13.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Evropski poslanci so bili v razpravi s predsednikoma Evropskega sveta Charlesom Michelom in Evropske komisije Ursulo von der Leyen o svežnju za obnovo po pandemiji covid-19 kritični do rezov na področjih zdravstva, raziskav in digitalizacije. Poudarili so tudi pomen vladavine prava in vzpostavitve lastnih virov sredstev.

Vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je poudaril, da dogovor glede prihodnjega večletnega proračuna, ki je skupaj s skladom za okrevanje del 1824 milijard vrednega svežnja za obnovo Evrope, ni dovolj usmerjen v prihodnost. Dodal je, da obžalujejo reze v zdravstvo, inovacije in sredstva, namenjena evropski soseščini. Poudaril je, da bi morali s sredstvi financirati evropske projekte, ne pa nacionalnih.

Z njim se je strinjal vodja politične skupine liberalcev (Renew) Dacian Ciolos, ki je izpostavil, da so se voditelji na vrhu osredotočili na nacionalne programe, namesto na evropske. "Evropski dolg nima smisla, če ne financiramo evropskih programov," je poudaril. Ob tem je izrazil nasprotovanje znižanju sredstev za digitalizacijo, mlade, raziskave in zdravstvo.

Da ne bodo privolili v krčenje sredstev za programe na področjih raziskav, mladih in zdravstva, je poudarila tudi vodja politične skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez. V pogajanjih o svežnju se bodo zavzemali za povečanje teh sredstev, je napovedala.

To je napovedal tudi Philippe Lamberts iz vrst Zelenih. Izrazil je nasprotovanje rezom v tovrstne programe, usmerjene v prihodnost. Opozoril je, da so v času, ko se svet boji drugega vala pandemije covid-19, znižali sredstva za raziskave in javno zdravje.

Da ni kredibilno, da se varčuje na zdravstvu in skladu za pravičen prehod, je izpostavil tudi Martin Schirdewan iz Evropske levice (GUE/NGL). "Evropa je pri tem zamudila priložnost," je poudaril.

Roberts Zile iz vrst Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) je prav tako poudaril reze na določenih področjih, pri čemer je v nasprotju s predstavniki drugih skupin izpostavil področja kmetijstva, regionalnega razvoja in konkurenčnosti notranjega trga. Kritičen je bil do tega, da prizadete regije in ljudje sredstev ne bodo prejeli takoj.

Več poslancev je v razpravi izpostavilo pomen povezave evropskih sredstev in vladavine prava. Weber iz EPP se je zavzel za jasen načrt za vzpostavitev te povezave. "Ni denarja brez spoštovanja vladavine prava," je poudaril.

Tudi vodja politične skupine S&D Garcia Perez je poudarila, da države, ki ne spoštujejo vladavine prava, ne smejo prejeti "niti evra". Ciolos (Renew) pa je poudaril, da njegova politična skupina ne bo podprla svežnja, če ne bo jasne povezave med vladavino prava in evropskimi sredstvi.

Predstavnika S&D in liberalcev sta se zavzela tudi za vzpostavitev lastnih virov sredstev EU. K temu sta pozvala tudi predstavnika levice Schirdewan in Zelenih Lamberts.

Nicolas Bay iz skrajno desne politične skupine Identiteta in demokracija (ID) pa je menil, da bi bila vzpostavitev lastnih virov prvi korak k evropski državi. Institucijam EU je očital, da želijo s skladom za okrevanje doseči zgolj to, da bi ljudje pozabili napake, ki jih je Unija naredila ob začetku krize.

Michel: Evropski proračun prvič povezan s podnebnimi spremembami in vladavino prava

Poslance sta uvodoma nagovorila predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica komisije Ursula von der Leyen. Michel je poudaril, da je evropski proračun prvič v zgodovini povezan s podnebnimi cilji in vladavino prava. Predsednika obeh osrednjih institucij pa sta izpostavila tudi, da bo za programe, za katere je predvideno znižanje sredstev, na voljo še vedno več denarja, kot ga je trenutno.

Poslanci bodo še danes glasovali o osnutku resolucije o večletnem finančnem okviru, sistemu lastnih virov in skladu za okrevanje. V resoluciji med drugim menijo, da je delež nepovratnih sredstev v skladu za okrevanje premajhen. Sklad znaša 750 milijard evrov, od tega bo 390 milijard namenjenih za nepovratna sredstva, ostalo pa za posojila.

Zavzemajo se tudi za čimprejšnji začetek pogajanj s Svetom EU o svežnju. Vendar pa v zameno za podporo zahtevajo, da jim države članice pridejo naproti na področju lastnih virov, uvedbe mehanizma pravne države ter financiranja boja proti podnebnim spremembam, digitalizacije, zdravstva in raziskav. Da bo sveženj za obnovo Evrope začel veljati, mora soglasje dati tudi parlament.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10

KOMENTARJI (3)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ka pa mislis
23. 07. 2020 17.08
+1
100% sekta glavni pobudnik za.manj dnarja zdravstvu
Gorazd Petek
23. 07. 2020 13.24
+0
Če samo EP z vso njegovo birokracijo ukinemo bo denarja več kot dovolj.
Antoniozmaj
23. 07. 2020 13.57
+4
gorazd..., in potem? Se potem tudi uradno pridružimo višegradu?