Evropejci razdeljeni glede načina končanja vojne v Ukrajini

Raziskava Evropskega sveta za zunanje odnose (ECFR), ki so jo opravili v desetih državah, je pokazala, da je 35 odstotkov Evropejcev v "taboru miru", ki se zavzema za čimprejšnji konec vojne, medtem ko si 22 odstotkov vprašanih želi "pravico" – kaznovanje Rusije za invazijo in obnovo ukrajinskega ozemlja. Največ vprašanih, ki si želijo "pravice", je na Poljskem, ki meji na Ukrajino in zelo podpira Kijev, medtem ko se v Italiji, Nemčiji in Romuniji najbolj zavzemajo za miren konec vojne. 

"Evropejci so s svojo enotnostjo presenetili Putina in sebe, toda zdaj šele prihajajo veliki stresi," je dejal direktor ECFR Mark Leonard. "Obstajajo potencialne delitve glede življenjskih stroškov, beguncev in jedrske eskalacije, velika razlika pa je tudi med tistimi, ki želijo čim prej končati vojno, in tistimi, ki želijo, da je Rusija kaznovana." "Če bi se vrzel med taborom miru in taborom pravičnosti povečala, bi ta lahko bila tako škodljiva, kot tista med upniki in dolžniki med krizo evra," je dodal.

Kaj ovira mir?

Na splošno je 64 odstotkov Evropejcev dejalo, da je največja ovira Rusija, 17 odstotkov pa jih je dejalo, da so to Ukrajina, EU ali ZDA. Italija je imela največji odstotek anketirancev (35 odstotkov), ki so menili, da sta Kijev ali Zahod glavna ovira za dogovor, in najmanjši del (39 odstotkov) tistih, ki so menili, da je krivda na ruski strani. Na Finskem, Švedskem in v Veliki Britaniji je namreč več kot tri četrtine anketirancev menilo, da je Moskva ključna ovira za dosego miru. 

Kljub razhajanjem glede tega, kako naj bi se konflikt končal, sta Lenoard in soavtor raziskave, Ivan Krastev, voditelje EU opozorila pred "maksimalnimi stališči" in predlagala, naj poiščejo srednjo pot in ostanejo strogi do Rusije, vendar naj se zavedajo nevarnosti stopnjevanja.

Kje leži odgovornost za vojno?

Rezultati ECFR so pokazali, da je za začetek vojne v Evropi na splošno kriva Rusija. Več kot štiri petine anketirancev na Poljskem (83 odstotkov), Švedskem (83 odstotkov), Finskem (90 odstotkov) in Veliki Britaniji (83 odstotkov) namreč meni, da je odgovornost na Moskvi. To meni tudi močna večina v Italiji (56 odstotkov), Franciji (62 odstotkov) in Nemčiji (66 odstotkov).

Italija ima sicer največji delež anketirancev, ki meni, da so za konflikt odgovorne Ukrajina, EU ali ZDA. Moskva je svojo "posebno vojaško operacijo" utemeljila s tem, da bi Ukrajina, ki je nagnjena k Zahodu, predstavljala grožnjo njeni varnosti, s čimer bi ji preprečila, da bi se ta počutila varno glede "razvoja in obstoja". Javnomnenjske raziskave v državi so pokazale, da večina Rusov podpira vojno, čeprav obstaja nekaj pomislekov glede verodostojnosti rezultatov. 

Kaj skrbi Evropejce glede vojne?

Večina Evropejcev, glede na rezultate ankete, tudi podpira politiko Zahoda glede odgovora na konflikt, da prekine vezi z Moskvo, in je izrazila močno podporo prizadevanjem Ukrajine za pridružitev EU. Anketirance so vprašali tudi, kaj jih skrbi zaradi vojne. Rezultati kažejo, da so se skrbi ljudi premaknile od razvoja dogodkov na bojišču k širšim vplivom vojne, vključno z motnjami dobavne verige, skoku cen energije in naraščajočo inflacijo. Čeprav je zaskrbljenost prisotna v vseh državah, pa so bili zaradi vpliva vojne na življenjske stroške in cene energije najbolj zaskrbljeni anketiranci v Nemčiji, Italiji in Franciji.

Ruska invazija na Ukrajino je spodbudila krizo življenjskih stroškov, saj je evrsko območje junija zabeležilo 8-odstotno inflacijo, kar je najvišja številka, ki jo je kdaj zabeležil Eurostat. Medtem pa so Švedi, Britanci, Poljaki in Romuni bolj zaskrbljeni zaradi grožnje z jedrsko vojno. Mnogi izmed anketiranih tudi menijo, da bo vojna v Ukrajini na koncu prizadela EU. 

Anketa je pokazala tudi prevladujoč občutek, da so vlade preveč osredotočajo na vojno, zaradi česar trpijo druge težave, s katerimi se soočajo navadni ljudje. Avtorja Leonard in Krastev sta dejala, da se med stališči številnih vlad in javnim razpoloženjem "poraja vrzel". 42 odstotkov anketirancev namreč meni, da njihovi voditelji porabijo preveč časa za vojno v Ukrajini, štirje odstotki pa so dejali, da je premalo osredotočenosti. Da Ukrajina odvrača pozornost od domačih vprašanj, najbolj občutijo na Poljskem (51 odstotkov) in v Romuniji (57 odstotkov), gre za obe državi, ki mejita na z vojno prizadeto državo. 

Leonard in Krastev v svoji analizi sicer trdita, da se evropsko javno mnenje spreminja in da EU čakajo "najtežji dnevi". Dejala sta, da bo "odpornost evropskih demokracij" "v veliki meri odvisna od sposobnosti vlad, da ohranijo podporo državljanov potencialno škodljivi politiki," pri čemer sta opozorila, da bi embargo na rusko nafto dvignil že naraščajoče cene energije in resno vplival na evropska gospodarstva. Zagovorniki embarga na ruske energente sicer pravijo, da je ta ukrep potreben za omejitev zmožnosti financiranja Moskve njenih vojnih prizadevanj v Ukrajini.