Ruska tovarna utekočinjenega zemeljskega plina Portovaya na meji s Finsko pokuri za približno 10 milijonov evrov plina vsak dan, piše BBC, ki je pridobil analizo, ki jo je pripravilo energetsko podjetje s sedežem v Oslu Ryastad Energy. Kot je zapisano v poročilo, naj bi tam vsak dan skurili približno 4,43 milijona kubičnih metrov plina.
Prve znake o neobičajnem delovanju tovarne so poleti opazili finski prebivalci mesta blizu meje z Rusijo. Tovarna se namreč nahaja v bližini začetka plinovoda Severni tok 1, ki bi sicer plin dobavljal do Nemčije. Dobava po plinovodu je od sredine julija omejena, Rusi pa so to pripisali tehničnim težavam. Nemčija medtem trdi, da gre za politično potezo po ruski invaziji na Ukrajino.
Toda od junija dalje so raziskovalci opazili znatno povečanje toplote, ki izhaja iz objekta. Predvidevajo, da je to zaradi nenavadno velikega obsega sežiganja zemeljskega plina v objektu. In čeprav je to v predelovalnih obratih običajno zaradi tehničnih ali varnostnih razlogov, tolikšen obseg sežiganja plina strokovnjake bega. "Še nikoli nisem videla, da bi obrat za utekočinjeni zemeljski plin delal s takšno močjo," je izpostavila dr. Jessica McCarty, strokovnjakinja za satelitske podatke z univerze Miami v Ohiu: "Od začetka junija smo zabeležili izredno visoko povečanje, ki se preprosto ni zniževalo. Aktivnost je ostala neobičajno visoka."
Znanstveniki so se obregnili tudi ob finančne in okoljske posledice takšnega početja: "Čeprav natančni razlogi za sežiganje takšnih količin plina niso znani, so emisije viden opomin na prevlado Rusije na evropskih energetskih trgih," je poudaril Sindre Knutsson iz Rystad Energy. "Rusija ne bi mogla poslati jasnejšega signala, da lahko jutri zniža cene energije. To je plin, ki bi ga sicer izvažali prek Severnega toka 1."
Mark Davis, izvršni direktor podjetja Capterio, ki se ukvarja z iskanjem rešitev za sežiganje plina, pravi, da sežiganje plina v tem primeru ni naključno in je bolj verjetno namerna odločitev zaradi operativnih razlogov, saj operaterji dejansko ne želijo zapreti takšnih objektov, ker se bojijo stroška ponovnega zagona, je povedal za BBC. Nekateri strokovnjaki pa menijo, da se Rusija morda sooča s tehničnim izzivom pri obravnavi tako velikih količin plina. Lahko pa je to tudi posledica trgovinskega embarga Evrope z Rusijo kot odgovor na invazijo na Ukrajino, še piše BBC.
Znanstvenike skrbijo tudi visoke količine emisij, ki se proizvajajo pri tem, saj bi tako visoki izpusti lahko pospešili taljenje arktičnega ledu.
KOMENTARJI (948)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.