Evropa v primežu negotovosti: v zadnjem letu se je cena energentov skoraj podvojila

Glavni dejavnik podražitve je vojna v Ukrajini, posledično pa negotovost glede energetske varnosti in zmanjšana dobava zemeljskega plina z Rusije, so avstrijski in madžarski regulativni organ za energetiko ter raziskovalna agencija navedli v izsledkih raziskave. Prav tako so ugotovili, da so nedavne podražitve sledile poskoku cen po koncu epidemije koronavirusa, ko se je povpraševanje zaradi zagona proizvodnje znova povišalo. "Opazno višje cene energentov v primerjavi z istim obdobjem lani so posledica skupka različnih faktorjev, kot so povečano povpraševanje po koncu epidemije, neobičajne vremenske razmere, rekordno visoke odkupne cene zemeljskega plina in prav tako visoka cena dovoljenj za podjetja za izpust emisij CO2," so zapisali.

V izračunu so primerjali cene plina in elektrike v 33 evropskih državah oziroma njihovih glavnih mestih v obdobju med letom 2009 in letošnjim oktobrom. V vzorec so bile zajete tako države Unije kot nekatere izven nje, med njimi Črna Gora, Norveška, Srbija, Ukrajina, Združeno Kraljestvo in Švica, povzema Euronews. 

Za kilovatno uro plina smo morali v Evropi oktobra leta 2020 v povprečju odšteti 6,25 evra, leta 2021 se je cena povzpela na 8,53 evra, v letošnjem oktobru pa je kilovatna ura stala 18 evrov. Še bolj se je povzpela cena elektrike. Pred dvema letoma je kilovatna ura stala 18,21 evra, lani oktobra 12,23 evra, letos pa v povprečni Evropejec zanjo odšteje 35,85 evra.

V povprečju z drugimi državami so cene elektrike in plina v Sloveniji med nižjimi, nahajamo se v spodnji polovici. Za kilovatno uro elektrike Ljubljančani odštejejo 17,11 evra, za kilovatno uro plina pa 10,86 evra. V sklepu so raziskovalci še izpostavili, da je kljub opaznemu dvigu ta nekoliko manjši kot v preteklih mesecih. 

Amsterdamčani za kilovatno uro plina 42,08 evra

Naslov najdražje prestolnice po ceni plina je prejel Amsterdam, kjer je cena za kilovatno uro dvakrat višja od evropskega povprečja, in sicer 42,08 evra. Nizozemcem sledijo prebivalci Københavna, glavnega mesta Danske. Naziv najcenejše prestolnice po ceni plina je med državami Unije prejela Budimpešta, kjer Madžari za kilovatno uro odštejejo 17-krat manj kot Nizozemci, in sicer 9,17 evra. Madžarska vlada sicer od leta 2014 močno regulira cene elektrike. Izven Unije za dobavo plina najmanj plačajo ukrajinska gospodinjstva, kjer je cena 19-krat nižja od amsterdamske. 

Raziskovalci so izračunali tudi podražitve elektrike na mesečni ravni. V zadnjem mesecu se je najbolj podražila oskrba v Rimu, in sicer za 97 odstotkov. V primerjavi z lanskoletnim oktobrom je podražitev  117-odstona. V Luksemburgu je povišanje na mesečni ravni 64-odstotno, v Lizboni pa 58-odstotno. Cene v omenjenih prestolnicah so tako z oktobrom presegle novo rekordno vrednost, prav tako je cena plina rekordna v Parizu, Bruslju, Bernu, Københavnu, Stockholmu in na Dunaju. 

V nekaterih delih Evrope so beležili padec cene kilovatne ure plina na mesečni ravni, predvsem zaradi državne regulacije. V primerjavi s prejšnjim mesecem v Atenah za oskrbo s plinom plačajo 55 odstotkov manj, grška vlada je namreč za varčne porabnike energije uvedla akcijske cene, pa tudi kapico. V Sofiji za kilovatno uro plina na mesečni ravni odštejejo približno tretjino manj, v Berlinu desetino, v Madridu pa je cena pet odstotkov nižja.

V Københavnu za kilovatno uro elektrike 75,76 evra

Države se močno razlikujejo tudi po cenah elektrike za končne uporabnike. Prvo mesto zasedata København z 75,76 evri za kilovatno uro in Rim, na tretjem in četrtem mestu sta Amsterdam in Berlin.  V slednjemu so se zato odločili za zmanjšanje porabe luči, zato bodo za kratek čas prenehali z osvetlitvijo kulturnih znamenitosti. V nekaterih nemških zveznih deželah so politiki prebivalcem svetovali tudi, naj se tuširajo z mrzlo vodo. 

Rekordne cene na položnicah elektrike so oktobra prejeli v Berlinu, Københavnu, Bruslju, Atenah in  Pragi. 

Najmanj s(m)o za elektriko odšteli v vzhodni in srednji Evropi. Najcenejša je v Kijevu, kjer imajo sicer zaradi obstreljevanja pogoste izpade električnega omrežja. Ukrajinski prestolnici sledi Beograd, tej pa Budimpešta in Podgorica. Prebivalci Prage in Talina za elektriko odštejejo več kot njihovi sodržavljani. 

Na mesečni ravni se je elektrika najbolj podražila v irski prestolnici, in sicer za 44 odstotkov, tej sledita Rim s 30 odstotki in Dunaj s četrtinsko podražitvijo. 

Nekateri prebivalci evropskih prestolnic so prejeli nekoliko nižje položnice kot prejšnje mesece. V Rigi je bil strošek za tretjino nižji, v Talinu za petino, Oslu za 10 odstotkov, Madridu za devet, Helsinkih za šest, Zagrebu za tri, v Parizu pa za dva odstotka.