Evropa v milosti in nemilosti vremena

Evropski projekt v milosti in nemilosti vremena je naslov razmišljanja uveljavljenega in cenjenega zgodovinarja in kolumnista Adama Toozea, direktorja Evropskega inštituta ter predavatelja na Univerzi Columbia, ki ga je napisal za Foreign Policy. V njem predstavlja svoj pogled na trenutno stanje v Evropi v luči politične, ekonomske in družbene krize.

Kot pravi, je Evropa trenutno v krempljih vremena, saj je njena prihodnost močno odvisna od tega, kakšna bo prihajajoča zima. Ali bo Evropa naslednjega pol leta zmogla prebroditi brez večjega ekonomskega, političnega ali družbenega pretresa, je odvisno od tega, ali bomo imeli milo oziroma hudo zimo. Da je temu tako, je kriva energetska odvisnost Evrope od Rusije, saj je zaradi vojne v Ukrajini Evropa izgubila kar tretjino vseh svojih običajnih dobav plina. 

Kot ugotavlja Tooze, je vse od pomladi, ko so razsežnosti konflikta med Rusijo in Ukrajino postale znane, Evropa v krču zaradi strahu pred najhujšim. Spomladi so evropske države poskušale kupiti in skladiščiti čim več ruskega plina, po poletju, ko se je dobava ruskega plina dobesedno ustavila, pa je Evropa poskušala preseči energetsko odvisnost od Rusije in začela kupovati velike količine utekočinjenega plina. Pretirano kupovanje plina je pognalo cene energentov v nebo. Cena za sodček nafte se je takrat dvignila čez neverjetnih 400 dolarjev, opozarja Tooze. Skladišča plina so kmalu postala polna, ker ni bilo več povpraševanja, pa so cene plina padle. So pa posledično poskočile cene tankerjev, ki prevažajo utekočinjen plin in čakajo pred evropskimi pristanišči, da se povpraševanje Evrope po plinu vrne.

A kot opozarja Tooze, so polna skladišča plina bolj slaba tolažba za prihodnost Evrope. Namreč, zaloge plina naj bi zadostovale le za nekaj mesecev. Kaj pa potem? Cene plina prihodnje leto ostajajo visoke, kar pomeni okoli osemkrat višje od predkriznih časov. In ker trenutno dogajanje v Ukrajini ne kaže na umiritev razmer, je računanje na dobavo ruskega plina utopično. Torej, če letošnja zima v Evropi ne bo mila, potem Evropo čaka huda kriza, je jasen Tooze, ki opozarja, da ne bo prvič v evropski moderni zgodovini, da ima vreme tako pomemben vpliv. Spomnil je na povojno leto 1946/47, ko je Evropo zajela huda zima. Takrat so ameriške oblasti priskočile Evropi na pomoč in sprejele Program za obnovo Evrope t. i. Marshallov načrt. A to so bili povojni časi, ko je bila Evropa v ruševinah, opozarja Tooze. Tokratna odvisnost razvite Evrope v 21. stoletju od vremena pa je zelo neobičajna.

V najslabšem možnem scenariju, če bodo v prihodnjih mesecih temperature padle in bo Evropa v primežu hude zime, bodo morale določene članice EU uvesti redukcije uporabe plina. A tudi, če zima ne bo huda, ni razloga za veselje, opozarja. Cene v energetiki ostajajo visoke, zaradi tega visoko energetska podjetja zapirajo svoja poslovanja. Mnoga energetska podjetja zaradi dviga cen ne zmorejo več zagotavljati dobave v skladu s pogodbami, kar pomeni, da imajo na izbiro zgolj dvoje: da kršijo pogodbe in dražijo ali pa se držijo pogodb, si nakopičijo dolgove in posledično tvegajo bankrot. Kot pravi Tooze, vse skupaj močno spominja na finančno krizo iz leta 2008. 

Kje je enotna in močna EU?

Da bi države v teh časih uspele zagotovili energetsko oskrbo podjetij in gospodinjstev, so sprejele različne državne ukrepe, s katerimi so poskušale stabilizirati cene. Enotnosti znotraj EU, kakršna bi bila potrebna, ni, opozarja Tooze. Pri tem ima v mislih nemško nasprotovanje cenovni kapici za plin, pa njihov nacionalni energetski paket, ki naj bi stal kar neverjetnih 200 milijard evrov. Vse krize, ki jih je EU prestala v zadnjih dveh desetletjih, imajo eno stalnico, opozarja Tooze. To je izredno visoka cena, ki jo pri tem plačajo članice. 

Tooze potegne vzporednice s še eno krizo – epidemijo covida-19 ter nabavo zaščitne opreme in cepiv. Prve mesece epidemije EU ni uspela sprejeti enotnega programa ukrepanja in vse je kazalo, da bi znala ideja močne in enotne EU izpuhteti. Takratno stanje znotraj EU je francoski predsednik Macron označil za "trenutek resnice za EU". K sreči je uspelo članicam doseči dogovor glede obsežnega načrta okrevanja za Evropo in EU je prestala enega najzahtevnejših testov.

Dve leti pozneje Evropo čaka še večji zalogaj, opozarja Tooze. Še posebej, ker so odnosi med dvema največjima 'igralkama' na najnižji točki. Nemški kancler Scholz in francoski predsednik Macron kljub političnim sestankom nikakor ne zbližata svojih stališč. Še vedno so razhajanja glede uvedbe cenovne kapice na plin, pri čemer Francija zagovarja bolj ostrejše ukrepe. Prav tako se ne strinjata glede predloga o izgradnji plinovoda, ki bi plinske terminale v Španiji in na Portugalskem povezav s preostalo Evropo. K poslabšanju odnosov pa je prispeval tudi nemški obrambni program, saj se Nemčija pri sprejemanju le-tega ni posvetovala s Francijo.

Bo Italija postala druga Poljska?

Ob vsem skupaj pa Evropo ogroža še porast desnosredinskih strank, opozarja Tooze. Prevzem italijanske vlade s strani desničarske stranke Bratje Italije zagotovo ni najboljši obet za enotnost v EU. Obetajo se namreč nasprotovanja Rima glede migracijske politike, podnebnih sprememb ter pravic do splava in umetne oploditve. Obstaja upravičen strah, da bo Italija pod vodstvom Melonijeve postala druga Poljska, s čimer bi lahko ogrozila vrednostni sistem Unije. In to ravno v času, ko je ključno, da EU enotno nastopi proti ruskemu predsedniku Putinu, še opozarja in dodaja, da je Evropa sredi nepredvidljive vojne, ki je Putin nikakor ne sme dobiti. Osnovna energetska dobava v Evropi je ogrožena. Zaradi diplomatskih, političnih in pa ekonomskih vprašanj, ki so trenutno aktualna v Nemčiji, Italiji in na Poljskem, pa je rešitev trenutne krize veliko bolj negotova.

Zato niti ni tako neobičajno, da evropski voditelji s strahom spremljajo vremenske napovedi. Mogoče pa bo dolgoročna napoved bolj mile zime Evropi kupila nekaj časa, ki ga krvavo potrebuje, svoje razmišljanje strne Tooze.