Idilični hribovski vasici grozi res ogromen plaz skal in kamenja. V bistvu jih plaz ogroža že dlje časa, a se nevarnost hitro povečuje zadnji mesec. Geologi, ki premikanje plazu spremljajo že dlje časa, so namreč ugotovili, da bivanje v vasi ni več varno, ogromnega skalnega podora pa žal ne morejo več preprečiti, zato je edina rešitev, da se vasica izprazni. Oblasti so tako odredile obvezno in nepreklicno evakuacijo okoli 130 prebivalcev vasi na vzhodu Švice. 

Večina domačinov, ki v vasi živi že od rojstva, je novico o obvezni evakuaciji sprejela z obupom. Številni so jokali, mnogi grozili, da ne bodo zapustili svojih domov. A ukrep velja za vse in je obvezen, kar pomeni, da bodo vse, ki se ne bodo prostovoljno evakuirali, odstranili na silo. Namreč, geologi so izračunali, da okoli dva milijona kubičnih metrov materiala – skal, kamenja in zemlje – drsi tako hitro, da se bo v dveh do treh tednih celotna gmota odtrgala in prekrila vas. Še posebej, ker je za območje napovedano močno deževje, kar bo še pospešilo premikanje plazu.

Oblasti v švicarskem kantonu Graubünden so zato začele oranžno fazo, kar pomeni obvezno evakuacijo prebivalcev. Od petka zvečer dalje nihče več ne sme ostati v vasi, nekaj domačinov bo sicer lahko prihajalo čez dan v vas, da poskrbi za živino v hlevu, ki zaenkrat ostaja v vasi. Vse dostopne poti v vas so odprte le za prebivalce vasi in lastnike nepremičnin, ostalim je dostop prepovedan.

Rdečo fazo, v kateri bodo odstranili tudi vso živino iz vasi in povsem zaprli dostop do vasi, bodo aktivirali v naslednjih treh do 10 dneh, odvisno od hitrosti premikanja gmote.

Da je vasica na nevarnem terenu, so sicer domačini vedeli, saj se že dlje časa dogaja, da zaradi polzečih tal pokajo stene stavb, prav tako se je nagnil cerkveni zvonik. Že dlje časa so skrbno sanirali območje, geologi pa spremljali dogajanje na terenu. Da bodo morali tako nenadoma zapustiti svoje domove, pa si nikoli niso mislili. 

Večino evakuiranih so naselili v sosednjih vaseh, v apartmajih in namestitvah, ki so v uporabi v času zimskega in poletnega turizma, a to je le začasna rešitev. Koliko domov bo uničenih v podoru in kako varna bo vrnitev v vas, bo pokazal čas, zaenkrat lahko le upajo, da bo škoda čim manjša.

Leta 2017 je v enem največjih plazov v Švici v zadnjih 130 letih umrlo osem pohodnikov, plaz pa je uničil več hiš v vasi Bondo na pobočju vrha Piz Cengalo, ki prav tako leži v kantonu Graubünden.

Zaradi segrevanja ozračja Alpam grozi vedno več plazov in podorov. Območja ledenikov se hitro krčijo. Lansko leto so meritve pokazale, da se je prostornina švicarskih ledenikov v zadnjih 100 letih skrčila kar za polovico. Razgaljena tla so izpostavljena padavinam in eroziji, kar poslabšuje stanje na terenu. Številne vasi, kjer živijo že tisoč let, so tako v veliki nevarnosti pred naravnimi katastrofami.