Odziv Moskve na nove sankcije: 'Približujemo se točki brez vrnitve'

Zunanji ministri EU so danes uradno potrdili drugi sveženj sankcij, ki so ga v četrtek na izrednem vrhu politično potrdili voditelji EU. Sankcije pa so še razširili na ruskega predsednika Putina in zunanjega ministra Lavrova. Države članice so zamrznile premoženje Putina in Lavrova v EU. Uvrstitev na seznam sankcij EU po navadi vključuje tudi prepovedi vstopa v Unijo. Glede tega, v kolikšni meri bi bil Putinu in Lavrovu še vedno dovoljen vstop v EU, so danes popoldne krožile različne navedbe. O zamrznitvi premoženja Putina in Lavrova je sicer prvi poročal britanski časnik Financial Times na podlagi treh virov, ki so dejali, da za nobenega od njiju ne bo veljala prepoved potovanja v EU, da bi s tem ohranili odprte diplomatske poti.

"Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je novinarjem po srečanju ministrov EU v Bruslju povedal Borrell. Sankcije med drugim vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v EU. Kot je dodal Borrell, je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema – Belorusije in Sirije, Aleksandru Lukašenku in Bašarju Al Asadu.

"Dejstvo je, da smo blizu meje, kjer se začne točka brez vrnitve," pa je za rusko televizijo povedala Maria Zaharova. Sankcije Zahoda proti Putinu in Lavrovu so ponjenih besedah "primer in dokaz popolne nemoči zunanje politike" Zahoda. Kritično se je odzvala na sankcije Zahoda proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu in zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu ter jih označila za dokaz popolne nemoči zunanje politike Zahoda.

Von der Leynova je po končanem zasedanju na novinarski konferenci orisala dogovorjeni sveženj sankcij, za katere je dejala, da bodo imele "maksimalen učinek na rusko gospodarstvo in politično elito". Sveženj dogovorjenih sankcij temelji na petih stebrih in obsega finančni sektor, energetiko, promet, nadzor in financiranje izvora ter omejitve glede vizumske politike. Med drugim vključuje finančne sankcije, ki prepovedujejo dostop ruskim bankam do evropskih finančnih trgov. Usmerjene so v 70 odstotkov ruskega bančnega trga in ključna podjetja v državni lasti, vključno z obrambo.

Sankcije so uperjene tudi v energetski sektor, ključno gospodarsko področje, ki še posebej koristi ruski državi. Prepoved izvoza bo prizadela naftni sektor, saj bo Rusiji onemogočila nadgradnjo rafinerij, je dejala von der Leynova. EU tudi uvaja prepoved prodaje letal in opreme ruskim letalskim prevoznikom, je pojasnila.

Poleg tega naj bi Rusiji omejili dostop do ključnih tehnologij, kot so polprevodniki ali najsodobnejša programska oprema. Omejitev glede vizumske politike pa pomeni, da ruski diplomati in poslovneži ne bodo več imeli privilegiranega dostopa do Evropske unije. Putin je skušal razdvojiti EU, a pri tem ni uspel, je opozorila predsednica. "Bolj enotni in odločnejši smo kot kadar koli prej," je poudarila. Putin skuša znova s silo risati zemljevide Evrope. "Mora mu spodleteti in spodletelo mu bo," je zatrdila.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel pa je dejal, da so voditelji na zasedanju sprejeli politično odločitev o novem svežnju obsežnih sankcij, ki bo "boleč" za ruski režim. Ob tem so znova potrdili enotnost med članicami EU. Razpravljali so tudi o pomoči ukrajinskemu ljudstvu in državi, je povedal.

Michel je ob tem še dejal, da so se po videopovezavi pogovarjali z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. "To je bil trenutek velike resnosti, dostojanstva, hladnih glav. Dal nam je odkrito sporočilo v zelo težkih in bolečih okoliščinah, ki se jih vsi zavedamo," je pogovor opisal Michel.

Francoski predsednik Emmanuel Macron, ki se je po začetku ruske invazije na sosednjo Ukrajino v četrtek po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, pa je na novinarski konferenci danes dejal, da je "ob obsojanju, hkrati pa sankcioniranju" še vedno koristno pustiti odprto možnost za dialog z ruskim voditeljem, da "lahko na dan, ko bodo pogoji izpolnjeni, dosežemo prekinitev sovražnosti". Pogovor s Putinom je Macron, ki trenutno predseduje EU, opisal kot "odprt, neposreden in kratek". Putina je na prošnjo Zelenskega pozval, naj prekine spopade v Ukrajini, kar pa, kot je priznal, ni "imelo učinka, to lahko v tem trenutku zelo jasno vidite, ker se je ruski predsednik odločil za vojno".

Voditelji članic EU so se zaradi zaostrovanja varnostnih razmer po ruskem priznanju neodvisnosti separatističnih regij Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine, ki mu je sledila vojaška agresija na Ukrajino, v četrtek sestali na kriznem sestanku v Bruslju. Potrdili so drugi sveženj sankcij proti Rusiji, obenem pa pozvali tudi k hitri pripravi nadaljnjih sankcij, torej tretjega svežnja, ki bo vključeval tudi Belorusijo. Pri tem so "ostro obsodili vpletenost Belorusije v agresijo nad Ukrajino" in jo pozvali, naj se vzdrži takšnih dejanj in spoštuje svoje mednarodne obveznosti. Dogovorjeni sveženj sankcij so danes formalno potrdili zunanji ministri EU na nujnem zasedanju v Bruslju. 

Po besedah zunanjega ministra Anžeta Logarja pa gre za "najhujši paket sankcij", ki jih je sprejela EU. Danes smo sprejeli nov sveženj ukrepov, ki bo "občutno prizadel tako rusko gospodarstvo kot oligarhe in posamezne osebe, ki so sodelovale pri agresiji", je po izrednem zasedanju zunanjih ministrov EU v Bruslju dejal Logar.

Sveženj obsega tako ukrepe individualne kot tudi sektorske narave. Gre za "najhujši paket sankcij, ki jih je EU kdaj koli sprejela napram kateri koli državi", je dejal v video izjavi za slovenske novinarje.

Velika Britanija napoveduje sankcije proti Putinu in Lavrovu

Britanski premier Boris Johnson je danes na virtualnem srečanju voditeljev zveze Nato sporočil, da tudi Velika Britanija načrtuje sankcije proti Putinu in njegovemu zunanjemu ministru Lavrovu kot odgovor na invazijo na Ukrajino. Dodala ju je na seznam ruskih oligarhov, ki jim je London zaradi ruske agresije že zamrznil premoženje in bančne račune v Združenem kraljestvu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Velika Britanija bo uvedla sankcije proti Putinu in Lavrovu, ki bodo dopolnile sveženj sankcij, ki ga je država že napovedala včeraj," so sporočili z Downing Streeta. S tem pa se bo država uskladila z Evropsko unijo, ki je že uvedla sankcije proti Putinu in Lavrovu.

Britanski premier meni, da se Putin verjetno ne bo kmalu ustavil, in pozval voditelje, naj Rusijo izključijo od mednarodnega sistema bančnih nakazil SWIFT, da bi ji s tem povzročili čim večjo bolečino. Na virtualnem srečanju je prav tako opozoril, da bi ruska invazija na Ukrajino lahko imela katastrofalne posledice za Evropo, Putina pa je obtožil, da se ukvarja z revanšistično misijo, da bi zrušil red po hladni vojni. Izrazil je pripravljenost Ukrajini zagotoviti dodatno vojaško podporo. Pri tem pa je obrambni minister Ben Wallace izključil možnost pošiljanja vojakov.

Nove sankcije Velike Britanije bodo tako okrepile že obstoječe ukrepe proti ruskim interesom, vseeno pa nekateri zakonodajalci in strokovnjaki menijo, da bi Velika Britanija lahko storila več.

Tudi Washington napovedal sankcije proti Putinu in Lavrovu

Tako kot Evropska unija kot tudi Združeno kraljetsvo so sankcije proti Putinu in Lavrovu uvedle ZDA, je danes sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Sankcije bodo prizadele tudi druge člane ruskega vodstva, je napovedala. Dodala je, da je bila odločitev sprejeta v tesnem posvetovanju z zavezniki v EU.

Podrobnosti sankcij bodo ZDA po napovedih objavile danes popoldne po lokalnem času. Po četrtkovem začetku ruske invazije na Ukrajino je ameriška vlada že uvedla daljnosežne sankcije, med drugim proti najpomembnejšim ruskim bankam in državnim podjetjem, ter nadzor izvoza visokotehnoloških izdelkov.

Tudi Kanada uvedla sankcije proti Rusiji

Kanadski premier Justin Trudeau je v četrtek naznanil sankcije proti 58 ruskim posameznikom in organizacijam zaradi ruskega napada na Ukrajino, ki ga je označil za ogromno grožnjo varnosti in miru po vsem svetu. Kanadske sankcije zadevajo 31 posameznikov, ki spadajo med rusko državno in gospodarsko elito, in 27 organizacij, med njimi so največje ruske banke in varnostno podjetje Wagner.

Kanada je prav tako prepovedala za približno 550 milijonov dolarjev izvoza v Rusijo. Gre za tehnologijo v letalstvu, informacijsko tehnologijo in opremo za rudarstvo. Poleg tega je Kanada dala v pripravljenost 3400 vojakov za napotitev v Evropo, skupaj z letali in ladjami. Ottawa je svoje diplomatsko osebje iz Ukrajine preselila na Poljsko. "Drzno zaničevanje mednarodnega prava, demokracije in človeških življenj s strani (ruskega) predsednika Vladimirja Putina predstavlja veliko grožnjo varnosti in miru po svetu," je dejal Trudeau.

Premier je povedal, da je v telefonskem pogovoru ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu obljubil trdno podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajini.