V Evropski uniji išče varno zatočišče že več kot dva milijona ukrajinskih beguncev. A Unija se mora pripraviti na to, da se množičen beg ljudi še ne bo kmalu ustavil. "V času konfliktov vedno glejte, kam bežijo ljudje. Trenutno so se usmerili proti Evropski uniji," izpostavlja estonska premierka Kaja Kallas. Ob tem heroji postajajo navadni ljudje, ki ostajajo v okupirani državi. Kmetje, ki s traktorji za seboj vlečejo ruske tanke, ženske, ki poprimejo za orožje, starejši, ki ostajajo na nevarnih območjih.
"Putin bije vojno zoper državo, ki je želela le doseči evropske sanje. Njegov cilj je terorizirati civiliste," dodaja premierka. To se kaže prav z napadi na humanitarne koridorje, vrtce, šole, bolnišnice in stanovanjske enote. Prebivalci Ukrajine ostajajo brez vode, hrane in elektrike – tega si v razviti Evropi sredi 21. stoletja ni predstavljal nihče. "Gre za kršitev humanitarnega prava," ponavlja tudi besede, ki so jih poslanci Evropskega parlamenta izrekali ves teden zasedanj.
Ponavljanje zgodovine
A Rusija tega ne dela prvič. Estonci so rusko agresijo občutili že v času Sovjetske zveze. Tamkajšnji prebivalci so se odzvali skupaj s preostalo Evropo in prišlekom iz Ukrajine na stežaj odprli svoja vrata, je ponosna estonska premierka, ki poudarja, da imajo Estonci izkušnje z deportacijo in bežanjem. Izkušnje pa imajo tudi z Rusijo, državo, na katero so Zahod opozarjali že dlje časa. "Pred 78 leti je rdeča armada bombardirala estonsko prestolnico Talin in jo porušila do tal," opozarja na ne tako staro zgodovino svoje države.
Sicer je tudi sama otrok deportirancev, ki jih je nekdanji ruski diktator Josif Stalin odgnal v Sibirijo. "Moja mati je imela le šest mesecev, ko so jo skupaj z njeno materjo in babico deportirali v vagonu za živino. Odšle so v deželo, ki jo vsi poznajo pod imenom 'hladna dežela'," je dejala in opisala dolgo hladno pot, ki jo je morala preživeti šestmesečna dojenčica: "Tujec je priskrbel steklenico mleka, da je lahko moja mati preživela potovanje. Tujci so na lastni koži sušili otroške obleke. To je bilo namreč edino toplo mesto na vagonu za živino. In tujci so na številne načine pomagali, ko se je lahko moja družina vrnila v Estonijo."
Estonci so se zavedali tudi tokratne nevarnosti in so nanjo opozarjali, še pravi, a "moja mati me je naučila, da ni vljudno reči: Saj sem vas opozorila". Ponosna je sicer, da se dobrota tujcev do bežečih ljudi, ki je je bila v preteklosti deležna njena družina, kaže tudi v trenutni situaciji.
'Na področju varnosti smo se v zadnjih dveh tednih spremenili bolj kot v preteklih 30 letih'
Svet se je začel odzivati, med prvimi pa je bila prav Evropska unija. "To je dobrodošla sprememba, saj EU ni znana kot organizacija, ki bi se na stvari odzivala izjemno hitro," istočasno pohvali in tudi okara Unijo. "A ko gre za varnost, smo se v zadnjih dveh tednih spremenili bolj, kot smo se v preteklih 30 letih," dodaja.
Poleg sankcij, ki obstajajo že od ruske invazije na Krim in kasneje na območje Donbasa, je namreč EU Rusiji naložila še tri obsežne svežnje sankcij. Zamrznili so sredstva, Moskvi so onemogočili dostop do rezerv v tujini in nekatere njene banke izločili iz sistema Swift. Za letala, povezana z državo okupatorko, so zaprli tudi zračni prostor ter v državah članicah preprečili širjenje dezinformacij ruskih propagandnih medijev Sputnik in Russia Today. Za Ukrajino so medtem v okviru evropskega sistema za mir namenili kar pol milijarde evrov pomoči.
"Evropska unija se je odzvala izjemno hitro, prepričljivo in enotno. To je presenetilo ruskega predsednika, presenetilo je ves svet in drznem si reči, da smo presenetili tudi same sebe," pravi, a ob tem poudarja, da gre tu za dolgo potovanje. "Izkazati bomo morali strateško potrpežljivost, saj mir ne bo nastopil že jutri. Rusija pričakuje, da bomo stopili korak nazaj. Putin čaka, da se bo Zahod naveličal samega od sebe," opozarja in dodaja, da bo ruski predsednik zagotovo znova preizkusil EU in da se bodo morali takrat znova upreti.
Ob tem poudarja, da bo treba spremembe, ki jih je v zadnjih dveh tednih uvedla Unija, preleviti tudi v politiko "pametnega ohranjanja" na dolgi rok: "Vsi si želimo demokratične in varne Rusije. Konsolidirati bomo morali vse, kar smo dosegli v preteklih tednih." Kot pravi, pa bo treba zagotoviti tudi močno podporo mednarodnemu kazenskemu tožilstvu.
"Čim prej moramo zmanjšati svojo energetsko odvisnost od ruskega plina in nafte. To mora postati zmaga za našo energetsko neodvisnost," je jasna in dodaja, da močnejša Evropa pomeni močnejšo zvezo Nato, močnejša zveza Nato pa da pomeni boljšo obrambo Evrope in večjo evropsko varnost. "Naše evropske zmogljivosti morajo biti mobilne in najsodobnejše. Res je, da ima Rusija ogromno vojaško silo. A mi lahko tekmujemo s kakovostno, moderno tehnologijo."
Rusi so se znašli v izoliranem informacijskem prostoru, 'treba je prebiti zid laži'
"Putinova vojna pa je zapustila tudi ruske civiliste – zaradi nje jim je namreč onemogočen dostop do resnice," opozarja tudi na dogajanje v Rusiji in na novi ruski zakon, ki strogo sankcionira vsakršno "neresnično poročanje o t. i. vojaški operaciji v Ukrajini". Čeprav se nam je to v dobi interneta morda še nedavno zdelo nemogoče, pa so se Rusi tako znašli v izoliranem prostoru.
"Naša naloga je prebiti ta zid laži." Kallasova sicer priznava, da je to zapletena naloga in da bo za zmago resnice treba mobilizirati ves tehnološki potencial, ki ga premore EU.
Poudarja, da Unija ne želi delovati zoper ruske civiliste, temveč da želijo z ukrepi prizadeti predvsem ruskega predsednika in njegovo vlado. Priznava, da se je brutalno pomanjkanje sicer že začelo in da bo to ob nastopu novih sankcij postalo še hujše. "Zavedamo se, da bo to prizadelo tudi vas, a zagotovo bo Putina," sporoča prebivalcem Rusije. "Prizadelo vas bo, ker avtokratu ni mar za ljudi – mar mu je le za svojo moč. To je v demokratičnem svetu zelo težko razumeti," dodaja.
Da je ruska invazija na Ukrajino na ozemlje EU prinesla obdobje negotovosti, še pravi. In da zaključek agresije ne bo pomenil tudi preproste vrnitve v status quo. Ruski odnosi s preostalim svetom bodo drugačni, je prepričana. Podobno se je namreč zgodilo tudi po drugi svetovni vojni.
Ob tem pa se sprašuje tudi, kako lahko znova zagotovijo zaupanje, da bo Rusija po koncu vojne spoštovala mednarodno pravo in red.
"Evropski odnos do varnosti se bo spremenil, prilagodile se bodo tudi naše institucije. Morda smo pravkar na novo odkrili, kaj pomeni liberalni mednarodni red, ki temelji na pravilih. Morda smo ravnokar znova odkrili, zakaj je bila Unija na začetku sploh vzpostavljena," je še dejala in zaključila, da se bo preteklost nekoč delila na čas pred rusko invazijo in čas po njej.
