EU s finančno pomočjo Litvi zaradi nezakonitih migracij iz Belorusije

Nezakonite migracije iz Belorusije v prvi vrsti niso migracijska kriza, temveč agresivno dejanje režima beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, ki je očitna provokacija, je poudarila komisarka na novinarski konferenci v Litvi. Položaj se po njenih besedah slabša, nezakonitih prihodov je vse več, zato je nujno okrepiti pomoč Litvi in jasno povedati, da takšen dostop do ozemlja EU ni dovoljen.

Litovska premierka Ingrida Šimonyte pa je na novinarski konferenci pozvala k dodatni pomoči EU pri zmanjševanju pritoka migrantov, zlasti s krepitvijo pogajanj z Irakom, od koder prihaja največ migrantov, k praktični pomoči pri upravljanju položaja na meji, na primer z osebjem mejne in obalne straže Frontex ter azilnega podpornega urada Easo pri obravnavi prošenj za azil, ki so večinoma neupravičene, pa tudi k finančni pomoči.

Država naj bi po neuradnih navedbah potrebovala okoli pol milijarde evrov pomoči. Premierka danes ni želela govoriti o konkretnem znesku, saj da je ta odvisen od števila migrantov in trenda ter učinkovitosti vračanja nezakonitih migrantov. Je pa dejala, da bo treba govoriti o več deset milijonih evrov za obdobje do konca leta, če bodo trendi ostali stabilni.

Ob tem je izpostavila načrte litovske vlade, da na meji postavi fizične ovire. Za to naj bi po njenih besedah potrebovali več kot 100 milijonov evrov. Premierka poudarja, da bo litovska vlada ta projekt nadaljevala ne glede na izid pogajanj z Evropsko komisijo. Ta nad temi načrti naj ne bi bila navdušena. Tudi v preteklosti je bila komisija zadržana do podobnih načrtov drugih članic.

Kriza na litovsko-beloruski meji znova odpira tudi vprašanje premeščanja migrantov med državami unije, ki deli članice od migracijske krize leta 2015, ko je Evropska komisija prvič predlagala obvezne migracijske kvote. Obveznega mehanizma za premeščanje še vedno ni, lahko pa Litva zaprosi za prostovoljno pomoč članic. Premierka je danes povedala, da razmišljajo o tej možnosti.

Johanssonova je ob tem spomnila, da nov migracijski pakt, ki ga je predlagala, ponuja rešitve, ki bi prišle v litovskem primeru še kako prav, na primer posebne postopke na meji in obvezno solidarnost. Dejstvo, da EU ne zmore doseči dogovora o migracijskem paktu, spodkopava njeno zmožnost spoprijemanja s takšnimi problemi, je opozorila komisarka.

Izpostavila pa je tudi, da se je treba sedaj osredotočiti na preprečevanje nezakonitih migracij in na vračanje nezakonitih migrantov v države, od koder prihajajo. Komisarka bo danes v Litvi obiskala tudi mejni prehod Padvarionys skupaj z notranjo ministrico Agne Bilotaite. V nedeljo pa bo v državi posebna ekipa komisije, ki bo strateško ocenila položaj.

Po obisku na meji je Johanssonova izpostavila potrebo po izboljšanju bivanjskih razmer migrantov, saj bivanje v šotorih ob nalivih, zlasti za družine z otroki, ni sprejemljivo. Dobro se je bilo na lastne oči prepričati o razmerah, težavah pri varovanju te dolge meje in tudi o potrebi po fizičnih ovirah za preprečevanje nedovoljenih prehodov meje, je poudarila.

Že junija je vrh EU obsodil poskuse tretjih držav za izkoriščanje migrantov v politične namene. Po podobnih prijemih turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana v preteklosti je sedaj tudi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko v odziv na sankcije EU sprostil prehod množici migrantov iz Afganistana, Sirije in Iraka do meje EU. Še zlasti je to prizadelo Litvo, ki si z Belorusijo deli 680 kilometrov meje.