"Evropska unija in države članice so pripravljene skupaj s partnerji prispevati k prihodnjim varnostnim jamstvom za Ukrajino. Tako bi Ukrajini pomagali, da bi se lahko branila na dolgi rok, odvračala dejanja agresije in se upirala destabilizaciji," piše v sklepih vrha, ki so jih voditelji potrdili že v četrtek pozno popoldne.

Kakšna bi bila ta varnostna jamstva, sicer ni znano. So se pa voditelji zavezali, da bodo preučili možnosti, kako bi lahko EU prispevala k temu. Pri tem bodo upoštevane varnostne in obrambne politike določenih držav članic. Po neuradnih informacijah so si za to prizadevale predvsem tiste, ki so nevtralne in niso del Nata.

Evropski svet, ki se ga udeležuje tudi premier Robert Golob, je zagotovil nadaljnjo vojaško podporo ter pozval k nadaljnjim dobavam topniškega streliva in raket Ukrajini. Zavzeli so se še za stabilno finančno podporo Ukrajini in pozdravili njene napore za približevanje uniji.

Vrh EU je ob tem ostro obsodil "namerno uničenje jezu hidroelektrarne Kahovka, ki ima uničujoče humanitarne, okoljske, kmetijske in gospodarske posledice, predstavlja pa tudi tveganje za varnost jedrske elektrarne Zaporožje".

EU: Rusija bo odgovarjala za agresijo na Ukrajino

Evropska unija poleg tega zagotavlja, da bo Rusija odgovarjala za agresijo na Ukrajino. Voditelji so pozdravili sprejetje Konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev, o kateri so se diplomati dogovorili konec maja na konferenci v Ljubljani. Voditelji so vse države pozvali, naj čim prej pristopijo h konvenciji.

Predsedniki vlad in držav članic so po potrditvi sklepov o Ukrajini zasedanje nadaljevali z razpravo o migracijah, ki se je zaradi različnih stališč med članicami precej zavlekla, na koncu pa so jo prekinili.

Poljska in Madžarska namreč nasprotujeta pred tremi tedni doseženemu dogovoru notranjih ministrov o obvezni solidarnosti pri sprejemanju prosilcev za azil. V sklepe vrha želita po neuradnih informacijah zapisati, da bi vsaka država sama odločila, kako bi pomagala preobremenjenim državam članicam. Med zasedanjem se je pojavila tudi možnost, da migracij sploh ne bi vključili v sklepe, a temu nasprotujejo nekatere druge članice, med njimi Italija.