Evropska komisija je predlagala izdajo dodatnega podpornega posojila Ukrajini v višini 45 milijard evrov, ki bi bilo podprto s skupnim zadolževanjem. Ukrajina, povsem od vojne izčrpana, se namreč ob neprestanih ruskih zračnih napadih bori za ohranitev stabilnosti svojega gospodarstva, piše Euronews.
Posojilo, ki ga je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, predvideva 20 milijard evrov finančne pomoči in 25 milijard evrov za nakup orožja, kot so droni, rakete in nujno potrebni prestrezniki za zračno obrambo.

Sredstva bodo Ukrajini postopoma izplačevali v celotnem letu 2027 in bodo dopolnila že odobreno 90-milijardno posojilo, o katerem so se voditelji dogovorili decembra lani. "Rusiji pošiljamo jasno sporočilo: želimo si miru," je dejala von der Leynova. "Pet let po začetku te agresorske vojne Evropa ostaja enotna. Naša zavezanost podpori Ukrajini je še vedno enako močna, tako med vojno kot v miru."
Von der Leynova je dejala, da je zelo prepričana, da bo vseh 27 držav članic brez izjeme podprlo predlog, medtem ko še vedno potekajo mirovna pogajanja. Vendar se je zmotila. Štiri države – Slovaška, Češka, Madžarska in Bolgarija – so že jasno napovedale, da ne bodo sodelovale.
Na njihovo nepripravljenost pomagati se je ostro odzval nemški kancler Friedrich Merz in zagrozil z vetom na naslednji proračun EU, vključno z zaželenimi kohezijskimi sredstvi, če vseh 27 držav članic ne bo podprlo nove pomoči Ukrajini. Slovaški premier Robert Fico je to označil za izsiljevanje.
Von der Leynova se je postavila na Merzevo stran in poudarila, da je posojilo razdeljeno na dva stebra – civilnega in vojaškega –, da bi pomirili pomisleke držav, ki nasprotujejo dobavam orožja.
Pomoč ne bo poceni
Voditelji bodo o predlogu prvič razpravljali prihodnji teden na srečanju v Bruslju. Na dnevnem redu bo tudi proračun, kar napoveduje politično zelo napeto razpravo.
V središču razprave bo vprašanje stroškov zadolževanja. Čeprav ima Evropska komisija kot izdajateljica dolžniških vrednostnih papirjev še vedno najvišjo, trojno bonitetno oceno, zadolževanje na trgih za pridobitev 45 milijard evrov ne bo poceni.
Obrestne mere so letos močno narasle zaradi visokih cen energentov, geopolitične nestanovitnosti, negotovosti med vlagatelji in drage tekme na področju umetne inteligence. To pomeni, da bo morala Evropska unija za nadaljevanje pomoči vsako leto plačevati več milijard evrov obresti. Kljub temu prevladuje mnenje, da bi bili stroški propada ukrajinske države višji od kakršnega koli finančnega bremena, povezanega s pomočjo.
Tako kot pri prejšnjih posojilih bo tudi tokrat vračilo glavnice pogojeno s tem, da Kijev prejme vojno odškodnino. Če Moskva, kot se pričakuje, zavrne plačilo odškodnine, si Bruselj pridržuje pravico do uporabe zamrznjenega ruskega premoženja v vrednosti 210 milijard evrov.
Od Ukrajine v nobenem primeru ne pričakujejo, da bi posojilo odplačala iz lastnih sredstev.
Evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je dejal, da bo treba osnutek proračuna EU, o katerem pogajanja še potekajo, ponovno preučiti. Ugotoviti bo treba, ali bodo letne obresti plačane v okviru prihodnje pomoči Ukrajini ali ločeno od nje.
Dodatnih 45 milijard evrov, predstavljenih v sredo, bo dopolnilo že odobreno podporno posojilo v višini 90 milijard evrov. Prejšnje posojilo, ki se še vedno izplačuje, je bilo zasnovano ob predpostavki, da se bo ruska vojna končala nekje v letu 2026. Zgodilo pa se je ravno nasprotno: Moskva je okrepila napade.
Nenehni napadi so ohromili gospodarsko dejavnost, ovirajo trgovino in povzročajo obsežne izpade električne energije. Vse to zmanjšuje sposobnost Kijeva za pobiranje prihodkov in zagotavljanje javnih storitev. Ukrajina je zato še bolj odvisna od tuje pomoči.
Zaradi uničenja je v ukrajinskem proračunu za leto 2027 nastala 70-milijardna evrska vrzel, novo 45-milijardno posojilo EU pa naj bi pokrilo dve tretjini tega primanjkljaja. Preostalo tretjino naj bi zagotovile druge zaveznice, med njimi Združeno kraljestvo, Norveška, Kanada in Japonska.




































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.