EU predlaga Bidnu nov temeljni dogovor z ZDA

Na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta je predsednik Evropskega sveta Charles Michel izrazil upanje, da se bo z današnjo inavguracijo ameriškega predsednika Joeja Bidna odnos med Evropo in ZDA, ki je zadnja štiri leta trpel, spet izboljšal. Bidnu je tako na njegov prvi dan mandata predlagal, da Evropa in ZDA skupaj zgradijo nov ustavni pakt za močnejšo Evropo, močnejšo Ameriko in boljši svet. Michel je Bidna povabil v Evropo, da se udeleži izrednega zasedanja Evropskega sveta v Bruslju, ki bi lahko potekalo vzporedno z vrhom Nata, saj je "nova agenda za Evropo in za ZDA, ki jo želimo dati na mizo, ambiciozna".

Michel je znova je potrdil strateški pomen tesnih odnosov EU in ZDA. "Delimo si vrednote, skupne interese, kulturne in zgodovinske vezi ter geopolitično realnost," je dejal. Meni, da bi se morali EU in ZDA osredotočiti na prednostne naloge, ki so okrepitev multilateralnega sodelovanja, boj proti covidu-19, spopadanje s podnebnimi spremembami, obnova gospodarstev, zagotavljanje pravične trgovine in spodbujanje digitalne transformacije. EU in ZDA morata združiti moči za zagotavljanje varnosti in miru, je dejal Michel. Zaveda se, da vse to ne bo lahko in da so med EU in ZDA razlike, ki ne bodo čudežno izginile, a je prepričan, da je skupaj to mogoče.

Izpostavil je, da se zdi, da so se ZDA spremenile, prav tako se je spremenil pogled Evrope in ostalega sveta nanjo. Spremeniti se mora tudi pogled ZDA na EU, je dejal, a poudaril, da strani še vedno veliko več združuje kot deli.

Dogodki 6. januarja, ko so privrženci sedanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa v Washingtonu vdrli v Kapitol, pa so pokazali, da imamo še en skupen poseben izziv - zaščito demokracije in vladavine prava, je izpostavil Michel. Dogodke 6. januarja je označil za "lekcijo vsem nam" in opozorilo, da imamo v naših dobro uveljavljenih demokracijah vladavino prava in demokracijo prepogosto za samoumevne. "Zaščita demokracije zahteva stalno pozornost in stalno delo na krepitvi socialne kohezije. To velja v ZDA in tudi v Evropi," je dejal.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pa je vesela, da se bodo ZDA na prvi dan nove administracije znova pridružile pariškemu sporazumu. "Nova zarja v Ameriki je trenutek, ki smo ga vsi čakali. Evropa je pripravljena na nov začetek s svojo najstarejšo in najbolj zaupanja vredno partnerico," je dejala. To je izhodišče za naše obnovljeno sodelovanje in vse, kar bo še prišlo. Evropa in ZDA morajo voditi in s seboj pripeljati zaveznike enako mislečih partnerjev, je dejala. 

Današnjo inavguracijo v Washingtonu je izpostavila kot dokaz odpornosti ameriške demokracije. Opozorila pa, da so milijoni Američanov glasovali za Trumpa in da se jih je več sto udeležilo omenjenega vdora v Kapitol. "Predsednik Trump bo morda zgodovina v nekaj urah, a podporniki ostajajo. Na volitvah je za Trumpa glasovalo več kot 70 milijonov ljudi," je opozorila.

Glede vdora v Kapitol pa je dejala, da se to zgodi, ko se besede udejanjijo, "ko sovražni govor in lažne novice postanejo realna grožnja demokraciji". Opozorila je, da tudi v EU nismo imuni na ta fenomen. Meni, da bi morali biti v Evropi pozorni na ljudi, ki sledijo nebrzdanim teorijam zarote, ki so pogosto mešanica povsem absurdnih fantazij.

Evropski poslanci v Bidnu vidijo priložnost za okrepitev odnosov z ZDA

Evroposlanci so v današnji razpravi, ki je potekala pred popoldansko slovesnostjo v Washingtonu, na kateri bo prisegel Biden, pozdravili prihod novega ameriškega predsednika. Ocenili so ga kot priložnost za okrepitev odnosov med Evropo in ZDA pri spopadanju s skupnimi izzivi in grožnjami demokratičnemu sistemu.

Vodja največje politične skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber je poudaril, da "je danes dan upanja. Štiri leta delitev družbe so zdaj za nami." Kot je dodal, EU ne sme pridigati ZDA, saj ima tudi sama enake probleme. "Velika tehnološka podjetja potrebujejo jasna pravila - služiti morajo družbi," je poudaril.

Da ima danes EU priložnost, ki je ne sme izpustiti, je poudaril tudi vodja politične skupine liberalcev (Renew) Dacian Ciolos. "Zavihati moramo rokave ter preoblikovati naše partnerstvo (...) in najti skupno vizijo spopadanja s skupnimi izzivi," je dejal. Pri tem je omenil zmanjševanje trgovinskih napetosti, boj proti podnebnim spremembam ter pristop do digitalnih gigantov.

Evropski poslanec Levice Martin Schirdewan je dejal, da so štiri leta Trumpove vlade spodkopala zaupanje v demokracijo, ki jo je treba obnoviti ter okrepiti. Novi ameriški predsednik mora prav tako pokazati pripravljenost za nov začetek v čezatlantskih odnosih. Pri tem je izpostavil vrnitev k multilateralizmu in skupno politiko v boju proti podnebnim spremembam.

Obnova multilateralizma ter zagotavljanje spoštovanja pravic in demokratičnih institucij pa je skupen izziv ZDA in EU tudi po mnenju vodje socialistov in demokratov (S&D) v parlamentu Iratxe Garcie Perez. Menila je, da so vse, tudi najmočnejše demokracije, ranljive. Grozljive scene napada na Kapitol kažejo, da "se moramo boriti proti dezinformacijam", so njene besede povzeli v Evropskem parlamentu.

Ska Keller iz vrst Zelenih se je medtem zavzela za ohranitev temeljnih svoboščin in pravne države. Dogodki na Kapitolskem griču so bili po njenih besedah neposreden rezultat Trumpovega spodbujanja ter "štirih let dnevnih laži ter preziranja dejstev". Vprašala se je, ali je Evropa varna pred populizmom in demagogijo, pred dezinformacijami ter napadi na pravno državo.

Napad na Kapitol je obsodil tudi Jerome Riviere iz skrajno desne skupine Identiteta in demokracija (ID), označil ga je za neopravičljivega. Obenem je obsodil blokado aktualnega demokratično izvoljenega predsednika Trumpa na družbenih omrežjih, ki so po njegovih besedah tako kršila osnovno demokratično načelo svobode izražanja.

Tudi evroposlanec Evropskih konservativcev in reformistov (ECR) Derk Jan Eppink je posvaril pred utišanjem javne razprave s strani tehnoloških gigantov ali politikov. Poudaril je, da "velika tehnološka podjetja zlorabljajo svoj prevladujoč položaj". "Njihovo moč je treba oslabiti," je dejal, piše v sporočilu parlamenta.