Srbija je za pomoč v okviru mehanizma EU za civilno zaščito zaprosila v petek zaradi obsežnega požara v naravnem rezervatu Deliblatska peščara na severovzhodu države. Evropska komisarka za krizno upravljanje Hadja Lahbib je sporočila, da je Evropska unija v Srbijo napotila štiri helikopterje iz Češke, Romunije in Slovaške ter dve kopenski enoti za gašenje požarov iz Nemčije in Romunije.
"To je evropska solidarnost v akciji," je ob tem zapisala Lahbib.
Gre za helikopterje Black Hawk iz strateških rezerv rescEU. Trije lahko vsak prenesejo do 3500 litrov vode, četrti pa ima zmogljivost 2600 litrov. Nemčija je Srbiji poslala 55 gasilcev in 24 gasilskih vozil, Romunija pa enoto z 69 gasilci in 15 vozili.
Helikopterji in gasilske enote bodo prednostno delovali na območju Deliblatske peščare, po potrebi pa jih bodo napotili tudi na druga požarišča v državi. Srbiji pri gašenju pomaga tudi rusko letalo Iljušin.
Vučić: Naši helikopterji so boljši od evropskih
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je med nedeljskim obiskom Deliblatske peščare kljub mednarodni pomoči ocenil, da je Srbija glede tehnike in opreme za gašenje požarov "evropska velesila," poroča Net.hr.
Dejal je, da so helikopterji, ki jih je država dobila iz Evrope, po zmogljivosti in nosilnosti slabši od srbskih. "V zadnjih devetih letih smo nabavili več opreme, kot je je bilo kupljene v prejšnjih 30 letih," je poudaril.
Ob tem je priznal, da imajo nekatere evropske države prednost predvsem zaradi hitrega odziva in učinkovitega medsebojnega sodelovanja. Napovedal je tudi nagrade za gasilce, ki so se posebej izkazali pri boju z ognjem.
Vučić je povedal, da je Srbija pomoč najprej zaprosila pri Rusiji, nato pa tudi pri Evropski uniji. Po njegovih besedah sta pomoč obe strani poslali takoj po prejetju prošnje, sam pa je prevzel odgovornost za to, da je Srbija zahtevek za rusko pomoč poslala šele 17. avgusta.
Najhujše razmere od začetka boja z ognjem
V Srbiji se že približno dva tedna borijo z več deset gozdnimi požari, najtežje razmere pa so prav v Deliblatski peščari. Prvi požar so tam zaznali že 21. julija, ogenj pa je po navedbah javnega podjetja Vojvodinašume ušel izpod nadzora 5. avgusta.
Po oceni s 17. avgusta je požar zajel 3960 hektarjev površin, od tega 3111 hektarjev gozda, nato pa se je še razširil. Gasilcem največ težav povzročata težko dostopen teren in veter.
Vodja sektorja za izredne razmere pri srbskem notranjem ministrstvu Luka Čaušić je ob tem opozoril, da državo čakajo izredno visoke temperature in neugodne hidrometeorološke razmere.
Po njegovih besedah v požarih ni bilo smrtnih žrtev, ogenj pa ni zajel nobenega objekta. Pogorel je le poljski WC, trije gasilci pa so bili v nevarnosti, ko jih je zajel tako imenovani ognjeni vihar.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.