'EU ostaja zavezana zelenemu dogovoru, a mora biti prilagodljiva'

"Sledili bomo ciljem evropskega zelenega dogovora, to je podnebna nevtralnost do leta 2050 in zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 55 odstotkov do leta 2030. Takšnega prehoda nismo še nikoli opravili. Zato moramo biti na naši nadaljnji poti prilagodljivi in pragmatični," je povedala Ursula von der Leyen.

Temu je namenjen tudi kompas za konkurenčnost - prva večja pobuda nove Evropske komisije pod vodstvom Ursule von der Leyen. Prvi od treh stebrov kompasa je zmanjšanje inovacijskega zaostanka za preostalimi deli sveta, predvsem ZDA in Kitajsko, je pojasnila. "Struktura evropske industrije je preveč statična, s premalo zagonskimi podjetji, ki bi razvijala prebojne tehnologije. Tako da moramo znova zagnati evropski inovacijski motor," je povedala predsednica komisije.

Med drugim želi Bruselj z ukrepi v okviru kompasa za konkurenčnost prispevati k večji uporabi umetne inteligence s strani evropskih podjetij. Poleg tega namerava zmanjšati ovire pri poslovanju podjetij na evropskem notranjem trgu. Treba pa je tudi olajšati dostop podjetij do tveganega kapitala, je pojasnila von der Leyen.

Pri tem bo treba izkoristiti tako zasebna kot javna sredstva. Za večjo dostopnost zasebnega kapitala namerava Evropska komisija vzpostaviti unijo za prihranke in naložbe. Na konkurenčnost pa bo v večji meri osredotočen tudi prihodnji večletni finančni okvir (MFF). Ta bo po navedbah podpredsednika Evropske komisije za industrijsko strategijo Stephana Sejourneja vključeval poseben sklad za konkurenčnost.

K doseganju podnebnih ciljev bo po navedbah von der Leyen pomembno prispeval tudi drugi steber danes predstavljene pobude, to je skupni načrt za razogljičenje in konkurenčnost.

Kot je dejala, je Evropa trenutno vodilna na področju okolju prijaznih tehnologij za pridobivanje energije, vendar pa "moramo trdo delati, da bomo ostali številka ena". Kompas za konkurenčnost tako med drugim predvideva, da bodo imeli evropski vlagatelji v čiste tehnologije prednost pri javnih naročilih, komisija pa namerava poenostaviti tudi pravila za dodeljevanje državnih pomoči določenim sektorjem.

Tretji steber kompasa za konkurenčnost je okrepitev evropske odpornosti in ekonomske varnosti, pri čemer je ključno sklepanje trgovinskih partnerstev z različnimi tretjimi državami, je dejala predsednica komisije. Za doseganje različnih ciljev, določenih v kompasu, pa je pomembna tudi poenostavitev evropske zakonodaje, s čimer bi zmanjšali administrativno breme za evropska podjetja.

Že v prihodnjih tednih - predvidoma konec februarja - bo tako Evropska komisija po navedbah Sejourneja predstavila predlog t. i. zbirnega zakonodajnega predloga, ki bo omogočil zmanjšanje birokracije na različnih področjih v enem koraku. Prvi predlog bo vključeval poenostavitev zakonodaje na področjih poročanja o trajnostnosti, skrbnega ravnanja in taksonomije, sta napovedala predsednica in podpredsednik komisije.

Danes predstavljena pobuda je torej neke vrste načrt za okrepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva, konkretne zakonodajne predloge in strategije pa namerava komisija predstaviti v prihodnjih mesecih. Določeni predlogi bodo sledili še v prihodnjih letih.