Voditelji EU so se na današnjem kriznem zasedanju dogovorili o nadaljnjih omejevalnih ukrepih, ki bodo imeli "obsežne in hude posledice" za Rusijo zaradi njene vojaške agresije proti Ukrajini, izhaja iz sprejetih sklepov.
Evropski svet se je danes strinjal o nadaljnjih omejevalnih ukrepih, ki bodo imele velike in hude posledice za Rusijo," so v izjavi po današnjem izrednem zasedanju v Bruslju zapisali voditelji 27 držav članic."Naše sankcije bodo rusko gospodarstvo zadele naravnost v srce," je dejal belgijski premier Alexander De Croo, ko je prispel na izredni vrh voditeljev EU.
Sveženj sankcij obsega finančni sektor, energetiko in promet, blago z dvojno rabo, nadzor in financiranje izvoza ter vizumsko politiko. Prav tako dodaja več ruskih posameznikov na seznam sankcij, za katere velja prepoved potovanj in zamrznitev premoženja v EU. Države članice naj bi predloge glede sankcij, ki jih je pripravila Evropska komisija, sprejele "brez odlašanja".
Do dogovora o drugem svežnju sankcij prihaja le dan po tistem, ko je EU sprejela prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje. Prvi sveženj vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruske vlade in centralne banke do evropskih finančnih trgov.
Danes dogovorjeni sveženj sankcij naj bi v petek po navedbah virov EU potrdili zunanji ministri unije na zasedanju v Bruslju ali pa jih bodo članice sprejele po pisnem postopku. Voditelji sedemindvajseterice, med njimi tudi slovenski premier Janez Janša, so ob tem danes pozvali tudi k hitri pripravi in sprejetju nadaljnjih sankcij, ki bodo vključevale tudi Belorusijo, še piše v sklepih.
Poleg tega so najostreje obsodili rusko neizzvano in neutemeljeno vojaško agresijo nad Ukrajino, ki pomeni resno kršitev mednarodnega prava ter spodkopava evropsko in globalno varnost in stabilnost. Rusijo so pozvali, naj takoj ustavi vojaška dejanja, brezpogojno umakne svoje sile in vojaško opremo s celotnega ozemlja Ukrajine, v celoti spoštuje ozemeljsko celovitost, suverenost in neodvisnost Ukrajine ter ustavi dezinformacijsko kampanjo.
Voditelji EU so v sprejetih sklepih obžalovali tragično izgubo življenj in trpljenje, ki ga povzroča ruska agresija, izrazili solidarnost z Ukrajinci ter pozvali Rusijo, naj dovoli dostavo humanitarne pomoči.
Poleg tega je vrh pozval k hitri pripravi nadaljnjih sankcij, torej tretjega svežnja, ki bo vključeval tudi Belorusijo, piše v osnutku sklepov. Od vrha se namreč pričakuje tudi obsodba vpletenosti Belorusije v agresijo nad Ukrajino. V pričakovanju novih sankcij mediji sicer poročajo o težavnosti naslednjih korakov zaradi zahtev posameznih članic, saj bodo ostre sankcije proti Rusiji močno prizadele tudi članice unije.
Italijo, Avstrijo in Nemčijo skrbijo širše bančne sankcije, Italija ni naklonjena sankcijam v sektorjih železnic in luksuznega blaga, Belgija se boji za svojo diamantno industrijo, sicer pa je precejšnja nenaklonjenost sankcijam v energetskem sektorju, je na Twitterju zapisala novinarka časnika New York Times, sklicujoč se na diplomatske vire. V razpravi o sankcijah je tako pomembno tudi vprašanje kompenzacije škode, ki jo bodo utrpele članice unije, saj jih ukrepi ne bodo prizadeli enakomerno, še zlasti v primeru ukrepov na energetskem področju. A za to razpravo je po navedbah virov še prezgodaj, saj je treba še počakati na protiukrepe Rusije. Omenjajo se tudi možnosti, da bi unija v naslednjih korakih sankcionirala neposredno ruskega predsednika Vladimirja Putina ali zunanjega ministra Sergeja Lavrova, da bi omejila izdajanje vizumov ruskim državljanom za vstop v unijo in izključila ruske banke iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift.
EU je prvi sveženj sankcij proti Rusiji zaradi priznanja neodvisnosti separatistov v Lugansku in Donecku na vzhodu Ukrajine ter napotitve vojaških sil na to območje sprejela v sredo. Vključuje sankcije proti osebam ter podjetjem in bankam ter omejitev trgovine z omenjenima območjema in dostopa ruske vlade in centralne banke do evropskih finančnih trgov.
Medtem pa je na odgovor sankcij EU rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da "v skladu z načelom vzajemnosti, ki je temelj mednarodnega prava, bomo v primeru uvedbe sankcij proti Rusiji s strani EU sprejeli stroge povračilne ukrepe". Dodali so, da sovražni ukrepi EU proti Rusiji ne morejo preprečiti progresivnega razvoja povezav med Moskvo in proruskimi separatisti v Ukrajini, ki jim bo Moskva še naprej zagotavljala pomoč. Na dogajanje se je danes odzvala tudi direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva, ki je na Twitterju izrazila "globoko zaskrbljenost" in opozorila, da spopadi "pomenijo veliko gospodarsko tveganje za regijo in svet".
Nove sankcije EU bodo prizadele tudi članice
V pričakovanju novih sankcij mediji sicer poročajo o težavnosti naslednjega koraka zaradi zahtev posameznih članic, saj bodo ostre sankcije proti Rusiji močno prizadele tudi članice Unije. Italijo, Avstrijo in Nemčijo skrbijo širše bančne sankcije. Italija ni naklonjena sankcijam v sektorjih železnic in luksuznega blaga, Belgija se boji za svojo diamantno industrijo, sicer pa je nenaklonjenost sankcijam precejšnja v energetskem sektorju, je zapisala novinarka časnika New York Times, sklicujoč se na diplomatske vire. V razpravi o sankcijah je tako pomembno tudi vprašanje kompenzacije škode, ki jo bodo utrpele članice Unije, saj jih ukrepi ne bodo prizadeli enakomerno, še zlasti tisti na energetskem področju.
Omenja se tudi možnost, da bi Unija v naslednjih korakih sankcionirala tudi ruskega predsednika Vladimirja Putina neposredno. To možnost je sicer pred dnevi nakazal tudi Borrell, ko je ob dogovoru o prvem svežnju povedal, da Putina za zdaj ni na kazenskem seznamu, a da se lahko ukrepanje stopnjuje.
Velika Britanija uvaja nove sankcije proti Rusiji
Velika Britanija bo zamrznila premoženje ruskih bančnih in orožarskih velikanov, sankcionirala pet oligarhov in prepovedala letenje v svojem zračnem prostoru letalski družbi Aeroflot, je danes povedal britanski premier Boris Johnson. Ob napovedi sankcij je dejal tudi, da Vladimir Putin nikoli ne bo mogel očistiti ukrajinske krvi s svojih rok. Velika Britanija bo tako vsem večjim ruskim bankam zamrznila premoženje in jih izključila iz državnega finančnega sistema. To vključuje popolno in takojšnjo zamrznitev ene izmed največjih ruskih bank VTB, poroča BBC.
Rusiji bosta onemogočena dostop do plačil in pridobivanja finančnih sredstev ali izposoje denarja na britanskih trgih. Prav tako bo z zakonodajo omejena količina denarja, ki ga imajo lahko Rusi na bančnih računih v Veliki Britaniji, čeprav zgornja zaenkrat meja še ni določena. Vlada bo pospešila pripravo zakona o gospodarskem kriminalu, s katerim naj bi ugotovila dejansko lastništvo ruskega premoženja, saj jo že dolgo obtožujejo, da si zatiska oči pred denarjem, ki ga Kremelj pretaka po Londonu.
Britanske oblasti bodo v naslednjih dneh ustavile izvoz visokotehnoloških izdelkov, opreme za rafiniranje nafte in opreme z dvojno rabo, ki se lahko uporablja v vojaške namene. Poleg prepovedi pristajanja letal letalske družbe Aeroflot pa je Velika Britanija na svoj seznam sankcij dodala še pet Rusov. To so Kirill Šamalov, najmlajši ruski milijarder, ki je bil prej poročen s Putinovo hčerko, Pjotr Fradkov, Denis Bortnikov, Jurij Sljusar in Elena Georgieva. "To so ljudje, ki bivajo v naših najboljših hotelih, kadar želijo, svoje otroke pa pošiljajo v naše najboljše šole in to je tisto, kar želimo ustaviti," je dejal britanski diplomatski vir.
Po izrednem virtualnem vrhu držav G7 je Johnson potrdil, da so zaveznice želele izključiti ruske banke iz globalnega sistema za nadzor bančnih transakcij Swift in dodal, da obstaja možnost, da Velika Britanija podobne sankcije razširi tudi na Belorusijo zaradi njene vloge v napadu na Ukrajino.
