EU letos le sprejela širitvene sklepe, a brez napredka za Skopje in Tirano

Slovenski državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je vodil današnje zasedanje, je z velikim zadovoljstvom sporočil, da so soglasno sprejeli sklepe o širitvi, ki jih je usklajevalo slovensko predsedstvo. 

Širitvene sklepe članice tradicionalno sprejmejo na koncu leta na podlagi letnega širitvenega svežnja Evropske komisije. Današnji kompromis nikakor ni bil zagotovljen. Lani denimo članicam ni uspelo sprejeti širitvenih sklepov. "To je mojstrovina evropske zmožnosti sklepanja kompromisov v duhu lojalnega sodelovanja," je dosežek opisala podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost in se zahvalila slovenskemu predsedstvu.

Sprejetje sklepov je politično pomembno, ker bi se lahko sicer, če bi se ponovil lanski neuspeh, pod vprašaj postavljala evropska enotnost in odnos do procesa širitve. Soglasno sprejetje je uspelo po velikih prizadevanjih slovenskega predsedstva. A dejstvo je, da sklepi glede trenutno najbolj perečega širitvenega vprašanja – začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo – ne prinašajo nikakršnega napredka. Pomenijo celo korak nazaj glede na predhodno izražene ambicije tako Evropske komisije kot slovenskega predsedstva.

Časovni okvir 'do konca leta' zamenjal ohlapnejši izraz 'čim prej'

Evropska komisija je namreč tako lani kot letos oktobra pozvala k začetku pristopnih pogajanj z obema državama 'še letos'. Tudi Slovenija si je izrecno prizadevala za preboj do konca leta, torej do konca slovenskega predsedovanja Svetu EU. V sklepih, ki so jih ministri potrdili danes, je konkreten časovni okvir 'do konca leta' zamenjal ohlapnejši izraz 'čim prej'. "Svet se veseli čimprejšnjega sklica prve medvladne konference z republiko Severno Makedonijo in Albanijo po odobritvi pogajalskega okvira," piše v sklepih.

Evropska komisija je že večkrat ocenila, da državi izpolnjujeta pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Zeleno luč so marca lani prižgale tudi članice. A nato se je zapletlo, ker proces blokira Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj v odnosu s Severno Makedonijo. Še dodatno je položaj otežila politična kriza v državi.

Dovžan je na vprašanje, ali je slovensko predsedstvo frustrirano zaradi razvodenele ambicije v povezavi s pogajanji z omenjenima državama, odgovoril, da štejejo sprejeti sklepi, ki da so velik uspeh, da nekateri koraki letos niso izvedljivi, zato omenjenega časovnega okvira ni v sklepih in da je po potrditvi nove bolgarske vlade zelo optimističen, da bo mogoče čim prej naprej po zastavljeni poti.

Članice so sicer v sklepih potrdile zavezanost širitvi, ki da ostaja ključna politika EU in neomajno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. To sta sicer tudi ključni in pomembni sporočili vrha EU in Zahodnega Balkana, ki je oktobra potekal na Brdu in je bil osrednji dogodek slovenskega predsedovanja.

Evropska komisija je julija lani pripravila osnutka okvirov za pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo, ki opredeljujeta usmeritve in načela procesa. Zdaj so na potezi članice EU, ki morajo okvira potrditi. Tega zaradi bolgarskega veta doslej ni bilo mogoče storiti. Po potrditvi pogajalskih okvirov lahko predsedstvo skliče prvo pogajalsko konferenco, ki pomeni simbolni začetek pogajanj.