Izjavo s pozivom k 21-dnevnemu premirju so po srečanju svetovnih voditeljev na Generalni skupščini ZN v New Yorku podpisale ZDA, Avstralija, Kanada, Evropska unija, Francija, Nemčija, Italija, Japonska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Združeno kraljestvo in Katar. V njej so zapisale, da so sovražnosti nevzdržne in predstavljajo nesprejemljivo tveganje za širšo regionalno eskalacijo, ki ni v interesu ne prebivalcev Izraela ne Libanona.
Do te poteze prihaja dan po tem, ko je načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi vojakom sporočil, da bi jim lahko obsežni zračni napadi v Libanonu, usmerjeni proti Hezbolahu, utrli pot za vstop na sovražnikovo ozemlje. Ta izjava je najglasnejši signal, da je kopenska invazija v Libanon morda neizbežna, poroča BBC.
EU poziva k miru
EU Izrael in libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah poziva k takojšnji vzpostavitvi premirja, je v današnji izjavi sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
"Obe strani pozivamo, naj nemudoma vzpostavita premirje čez modro črto, ki bo učinkovito in takoj odpravilo vse čezmejne grožnje," je poudaril Borrell in dodal, da Bruselj tudi mednarodno skupnost poziva, naj se aktivira in podpre aktualna prizadevanja za ta namen. "Vsako nadaljnje zaostrovanje bi imelo dramatične posledice za regijo in širše," je posvaril.
Ob tem je med drugim spomnil na resolucijo 2749, v kateri je Varnostni svet ZN konec avgusta zadevne akterje pozval k takojšnjem ukrepanju za umiritev razmer. Omenil je tudi resolucijo 1701 in v luči te sprti strani pozval, naj zagotovita varno vrnitev razseljenega prebivalstva domov.
"Pozdravljamo in močno podpiramo prizadevanja Francije in ZDA, da bi s pogajanji dosegli prekinitev ognja," je še dejal prvi mož evropske diplomacije in ponovil zavezanost EU podpori libanonskim državnim institucijam, vključno z libanonsko vojsko.
Izrael zavrnil predlog: Nadaljevanje vojne proti Hezbolahu je edina prava pot naprej
"Danes sem tukaj v upanju, da bomo s tega zasedanja prišli do resne rešitve, s katero bomo pritisnili na Izrael, da doseže takojšnjo prekinitev ognja na vseh frontah ter ponovno vzpostavi stabilnost in varnost v naši regiji," je na seji Varnostnega sveta ZN dejal libanonski premier Nadžib Mikati. Izrael po njegovih besedah grobo krši suverenost Libanona, ubija civiliste in uničuje domove ter širi strah med prebivalstvom. Zahvalil se je Franciji, da je zahtevala sklic zasedanja, ter Sloveniji, da ga je sklicala. Posvaril je, da bi konflikt lahko sprožil vsesplošno regionalno vojno in VS ZN pozval k ukrepanju. Prav tako je pozdravil prizadevanja mednarodne skupnosti za prekinitev ognja.
Izraelski medij N12 je sicer poročal, da naj bi Izrael dal zeleno luč za prekinitev ognja s Hezbolahom, a je Netanjahujev urad nato izjavil, da se izraelski premier na pozive še ni odzval, poroča britanski BBC. "Novica o prekinitvi ognja ni resnična. Gre za ameriško-francoski predlog, na katerega se predsednik vlade sploh ni odzval," je sporočil urad in nadaljeval, da je Netanjahu izraelski vojski naročil, naj nadaljuje napade. "Prav tako se bodo spopadi nadaljevali v Gazi, dokler ne bodo doseženi vsi cilji vojne," je še dodal.
Izraelski zunanji minister Izrael Kac pa je pozneje sporočil, da prekinitve ognja na severu ne bo. Izrael se bo z vso močjo še naprej boril proti Hezbolahu do zmage in varne vrnitve prebivalcev severa na njihove domove, je dodal.
Tudi izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je zavrnil poziv za 21-dnevno prekinitev ognja in pozval k uničenju libanonskega šiitskega gibanja Hezbolaha. Vztrajal je, da je nadaljevanje vojne proti Hezbolahu edina prava pot naprej. "Kampanja na severu bi se morala končati z enim samim rezultatom: uničenjem Hezbolaha in odpravo njegove zmožnosti škodovati prebivalcem severa. Sovražniku ne smemo dati časa, da si opomore od hudih udarcev, ki jih je utrpel, in se reorganizira za nadaljevanje vojne po 21 dneh," je zapisal na omrežju X.
Izraelski opozicijski voditelj in nekdanji premier Jair Lapid je medtem izjavil, da bi izraelska vlada morala pristati na zgolj sedemdnevno prekinitev ognja. S tem bi po njegovem mnenju Hezbolahu "preprečili, da ponovno vzpostavi svoje sisteme poveljevanja in nadzora". "Ne bomo sprejeli nobenega predloga, ki ne bo vključeval umika Hezbolaha z naše severne meje," je še dodal.
Fajonova: Varnostni svet mora enotno pozvati k prekinitvi sovražnosti v Libanonu
Da mora Varnostni svet Združenih narodov enotno pozvati k prekinitvi sovražnosti, je na izredni seji Varnostnega sveta ZN o položaju v Libanonu v sredo zvečer dejala ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon in pozvala k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava. Varnostni svet po zasedanju ukrepa ni sprejel.
S položajem na terenu je Varnostni svet sicer seznanil generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je dejal, da je v Libanonu izbruhnil pekel, in navedel, da je zaradi spopadov območja na jugu Libanona zapustilo že 200.000 ljudi, s severa Izraela pa jih je odšlo 60.000. "Ponedeljek je bil najbolj krvav dan za Libanon v tej generaciji," je dejal glede dneva, ko je bilo po navedbah libanonskih oblasti ubitih najmanj 558 ljudi. Izraelci nadaljujejo z napadi na Libanon in samo v sredo je tam umrlo še več kot 70 ljudi. Guterres je pozdravil diplomatska prizadevanja in zatrdil, da si nihče ne more privoščiti, da Libanon postane nova Gaza.
Fajonova, ki je vodila zasedanje, je medtem poudarila, da več nasilja ne bo prineslo večje varnosti. "Terorizem pod krinko solidarnosti ali vojaške operacije pod pretvezo zaščite ne pomenijo večje varnosti. Pomenijo le trpljenje civilistov in odlaganje smiselnih diplomatskih rešitev. Potrebujemo mir," je dejala.
Spomnila je, da so o Libanonu razpravljali že prejšnji petek, in pozvala vse v dvorani, ki imajo vpliv na Izrael in Hezbolah, naj ga uporabijo. "Izrael mora ustaviti zračne napade in opustiti načrte za kopensko invazijo. Hezbolah mora prenehati z napadi," je dejala.
Pozvala je k zaščiti civilistov, vse strani pozvala, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo in izvajajo resolucijo Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ter zatrdila, da je diplomacija edina pot naprej.
Francoski zunanji minister Jean Noel Barrot je dejal, da je zahteval sklic seje, ker so izraelski napadi povzročili preveč žrtev, Hezbolah pa nadaljuje napade na Izrael. Za vsako ceno je treba preprečiti vojno, po kateri si Libanon več ne bo opomogel, je dejal. "Izkoristimo veliko prisotnost svetovnih voditeljev in vsilimo diplomatsko rešitev," je dejal. "Vojna ni neizogibna," je dejal in napovedal, da bo do konca tedna obiskal Bejrut.
K zaustavitvi spopadov in umirjanju razmer so potem pozivali vsi preostali govorniki in tako kot Fajonova izražali podporo mirovni misiji ZN v Libanonu (Unifil).
Namestnik ameriške veleposlanice Robert Wood je zatrdil, da intenzivno sodelujejo z drugimi na predlogu, ki bo vodil v diplomatsko rešitev, in prosil, naj Varnostni svet v prihodnjih dneh to podpre. "Širša vojna v regiji ni v nikogaršnjem interesu. Edina pot je diplomatska rešitev v skladu z resolucijo 1701," je dejal Wood in izrazil globoko zaskrbljenost ZDA zaradi smrti več sto civilistov v Libanonu. Za poslabšanje položaja je okrivil Hezbolah, ki od 8. oktobra lani napada Izrael z orožjem iz Irana. Ponovil je, da ima Izrael pravico do samoobrambe, ampak dodal, da morajo vse strani spoštovati mednarodno humanitarno pravo.
Izraelski veleposlanik Danny Danon je zavrnil vse kritike, obtožil ZN in mednarodno skupnost pristranskosti ter zatrdil, da se le branijo pred napadi Hezbolaha, ki trdi, da je solidaren s Hamasom. Omenil je 49 smrtnih žrtev med Izraelci in več sto ranjenih ter zatrdil, da napadajo le vojaške cilje Hezbolaha. "Ali bi katerakoli druga država postopala drugače, ko ji ubijajo državljane? Bodite pošteni. Nobena ne bi," je dejal.
Izraelska vojska nadaljuje napade na Libanon
Izraelska vojska sicer danes nadaljuje napade na Libanon."Ponoči je vojska zadela približno 75 terorističnih ciljev, ki pripadajo Hezbolahu, na območju Beke in v južnem Libanonu," so sporočili. Kot so pojasnili, so cilji vključevali skladišča streliva in drugo infrastrukturo ter borce Hezbolaha. V napadih je bilo po podatkih libanonskih oblasti ubitih najmanj 13 ljudi, od tega devet na severovzhodu in štirje na jugu države. Pozneje so sporočili, da tudi danes izvajajo napade na cilje Hezbolaha , izraelska vojska pa je potrdila, da je bil v današnjem napadu na južno predmestje Bejruta ubit poveljnik Hezbolaha Muhamad Husein Srur, znan tudi kot Abu Saleh.
Gibanje Hezbolah je v odgovor na izraelske napade danes z 80 raketami napadlo izraelsko mesto Safed. Podrobnosti za zdaj niso znane. Skupini so sicer danes podporo zagotovili jemenski hutijevci, ki jih prav tako podpira Iran in ki od novembra lani iz solidarnosti s Palestinci v Gazi izvajajo napade na ladje v Rdečem morju.
Izraelsko obrambno ministrstvo je medtem sporočilo, da si je Izrael zagotovil 8,7 milijarde dolarjev (približno 7,78 milijarde evrov) vreden paket vojaške pomoči ZDA. "Paket vključuje 3,5 milijarde dolarjev za nujna vojna naročila (...) in 5,2 milijarde dolarjev za sisteme zračne obrambe," je zapisalo v izjavi.
Izrael je v zadnjih dneh znatno okrepil napade na cilje Hezbolaha v Libanonu, v katerih je bilo od ponedeljka ubitih več kot 600 ljudi. Zaradi napadov pa je bilo po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (IOM) v državi razseljenih 90.530 ljudi. Libanonsko ministrstvo za zdravje je medtem posodobilo število smrtnih žrtev sredinih izraelskih napadov. Kot je sporočilo, je bilo v napadih ubitih 72 ljudi, od tega 38 na jugu države, 12 na območju Beke ter 22 v treh mestih severno in južno od Bejruta. Skoraj 400 ljudi je bilo ranjenih.
KOMENTARJI (287)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.