"Rezultatov, ki jih je CNE objavil 2. avgusta, ni mogoče priznati brez dokazov, ki bi jih podpirali," je zapisano v izjavi, v kateri poziva k nadaljnjemu neodvisnemu preverjanju volilnih evidenc v Venezueli. "Kakršen koli poskus odlašanja s popolno objavo uradnih rezultatov glasovanja bo le še dodatno krepil dvome v verodostojnost uradno objavljenih izidov," dodaja izjava visokega zunanjepolitičnega predstavnika.
Poročila mednarodnih misij za opazovanje volitev jasno navajajo, da predsedniške volitve 28. julija niso izpolnjevale mednarodnih standardov, še navaja izjava. Kopije zapisnikov volitev, ki jih je objavila opozicija in jih je pregledalo več neodvisnih organizacij, pa nakazujejo, da bi lahko Edmundo González Urrutia zmagal na predsedniških volitvah, in to s pomembno večino.
Ob tem EU poziva k mirnim protestom, venezuelske oblasti pa, vključno z varnostnimi silami, k spoštovanju človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja in zbiranja.
Evropska unija je namreč "resno zaskrbljena" zaradi vse večjega števila arbitrarnih pridržanj in pritiskov na opozicijo. "EU poziva venezuelske oblasti, naj prenehajo z zadrževanjem, represijo in nasilno retoriko proti članom opozicije in civilne družbe ter naj izpustijo vse politične zapornike," piše v izjavi.
Že pred EU so v soboto k objavi vseh zapisnikov z volišč na predsedniških volitvah pozvali voditelji sedmih članic Evropske unije – Italije, Nemčije, Francije, Španije, Portugalske, Nizozemske in Poljske.
Podrobnejši rezultati volitev niso znani
Venezuelski nacionalni volilni svet je potrdil izvolitev Madura za tretji zaporedni mandat z 51,2 odstotka glasov proti kandidatu opozicije Edmundu Gonzalezu Urrutii, ki naj bi jih prejel 44 odstotkov. Pri tem pa ni navedel podrobnejših rezultatov.
Opozicija oblasti obtožuje volilne prevare in trdi, da njeni podrobni podatki kažejo, da je Gonzalez zmagal s 67 odstotki glasov. Njegovo zmago so že priznale ZDA, Argentina, Peru, Ekvador, Panama, Urugvaj in Kostarika.
Več držav na čelu z ZDA sicer že leta 2018 ni priznalo vnovične izvolitve Madura in so kasneje po politični krizi priznale vladavino Juana Guaidoja, ki se je leta 2019 razglasil za začasnega predsednika. Zahvaljujoč podpori vplivnih skupin v državi, tudi vojske, pa je Maduro ostal na oblasti. Tudi tokrat mu je vojska izrazila zvestobo.
Po razglasitvi Madura za zmagovalca so v več venezuelskih mestih izbruhnili protesti.
Maduro je medtem sporočil, da njegova država ne bo sprejela poskusov opozicije, da bi si "prisvojila predsedniški položaj". Povedal je tudi, da so na protestih aretirali 2000 ljudi in obljubil, da bodo kaznovani. Po različnih virih je bilo med protesti ubitih 20 ljudi.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.