2. maja 2014 je datum, ki je močno zaznamoval ukrajinsko pristaniško mesto Odesa. V mestu na jugu Ukrajine so pred tem več dni potekali protesti, tako majdanskih kot protimajdanskih aktivistov. 2. maja so se zaostrili spopadi med obema skupinama, podpornikom nove vlade v Kijevu pa so na pomoč priskočili nogometni navijači iz Odese in Harkova, med njimi veliko pripadnikov skrajno desnih in neonacističnih organizacij.
Protimajdanski oz. proruski protestniki, ki so se znašli v manjšini, so se nato zatekli v Dom sindikatov, ki so ga obkolili njihovi nasprotniki. V stavbo je nato poletelo več molotovk in vnel se je velik požar. V ognju oz. zaradi zadušitve je umrlo 32 ljudi, dodatnih 10 smrti je bila posledica skokov skozi okna goreče stavbe. 174 je bilo poškodovanih, iz goreče stavbe pa se je rešilo več kot 300 ljudi. Še štirje proruski protestniki so tistega dne padli pod streli. Na drugi strani sta bila ubita dva protestnika oz. aktivista.
Na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) so sorodniki 25 žrtev in tudi nekateri pričujoči protestniki iz nasprotnega tabora vložili več tožb proti ukrajinskim oblastem. Sodišče jim je v četrtek pritrdilo, da takratne oblasti niso storile vsega v svoji moči, da bi ustavile prvi val nasilja, ki je pozneje terjal življenje več deset ljudi.
Sodišče je sicer ugotovilo, da je na razvoj tragičnih dogodkov vplivala tudi ruska propaganda, da pa to dejstvo ne razrešuje odgovornosti ukrajinskih oblasti. Sodišče ugotavlja, da te niso storile vsega, kar bi se od njih razumno pričakovalo ter da niso preprečile nasilnih spopadov in dovolj hitro reševale življenja ogroženih ljudi.
Policija po oceni sodišča ni "resnično poskušala ustaviti začetnega vala nasilja", po začetku nemirov pa niso pripravili načrta za soočanje z nepredvidljivimi razmerami. Ob tem naj bi zavlačevali z aktivacijo služb za hitro ukrepanje in tudi uničili nekatere dokaze. Velika odgovornost je pripisana predvsem policiji posredovanje mesta Odesa zaradi njihove neaktivnosti pri preprečevanju napadov na demonstrante. Takratni poveljnik Civilne zaščite Volodimr Boledan naj bi osebno ukazal odložitev napotitve gasilcev na območje požara za 40 minut, vendar proti njemu ni bil sprožen noben postopek.
Družine žrtev bodo prejele vsaka po 15.000 evrov odškodnine, poškodovani v požigu pa po 12.000 evrov.
Umor enega od storilcev
Dan po objavi sodbe sodišča pa je pod streli neznanca na ulicah Odese padel Demjan Ganul, eden od aktivistov, ki naj bi sodeloval pri požigu Doma sindikatov, poroča ukrajinska tiskovna agencija RBC. Napadalec, ki so ga med dejanjem posnele nadzorne kamere, je po umoru pobegnil s kraja dogodka. Strelec je bil oblečen v vojaško uniformo. Varnostni organi so ga že aretirali, poročajo ukrajinski mediji.
Ganul je bil povezan z neonacističnimi organizacijami ter s skrajno nacionalističnim Desnim sektorjem. Po dogodkih 2014 je v enem od intervjuju povedal, da žrtve iz Doma sindikatov nima za ljudi, na družbenih omrežjih pa je objavil več posmehljivih objav. V Rusiji so proti njemu sprožili več sodnih postopkov v odsotnosti.
Po ruski invaziji leta 2022 je Ganul sodeloval pri novačenju borcev za fronto in sodeloval pri mobilizaciji. Junija lani je sprožil razpravo v domači javnosti, potem ko je fizično obračunal z lokalnim fitnes trenerjem, ki je kritiziral ukrajinsko vojsko in ga domnevno prisilil, da se je odšel prijaviti na vojaški urad.
Motiv napadalca ni znan, je pa Ganul pred časom dejal, da so za njegovo glavo razpisali nagrado v višini 10.000 evrov.