Zakaj hočejo znanstveniki pobiti 'kokainske povodne konje'?

Pablo Escobar je ime, ki ga Kolumbija ne bo nikoli pozabila. Za nekatere Robin Hood, za druge neusmiljeni morilec – narkokralj in eden najbolj razvpitih zločincev vseh časov, človek, odgovoren za številne ugrabitve, bombne napade in atentate, ki je nekoč veljal celo za enega najbogatejših ljudi na svetu, je poleg vsega naštetega odgovoren tudi za pravo ekološko časovno bombo v tej državi. 

Skupina povodnih konjev, ki jih je Escobar pred desetletji uvozil v svoj zasebni eksotični živalski vrt, se je namreč namnožila in se močno razširila po eni glavnih vodnih poti v državi – reki Magdaleni. Prejšnji mesec so znanstveniki v raziskavi, objavljeni v reviji Biological Conservation, zapisali, da je odstrel teh živali edini način za ublažitev njihovega vpliva na okolje. 

"Seveda nam je žal teh živali, toda kot znanstveniki moramo biti iskreni," je za BBC povedala kolumbijska biologinja Nataly Castelblanco, ena od avtorjev študije. "Povodni konji so v Kolumbiji invazivna vrsta in če zdaj ne ubijemo dela njihove populacije, bi stanje v samo 10 ali 20 letih lahko ušlo izpod nadzora," opozarja.  

Bili so štirje, zdaj jih je med 80 in 120 

Vzpon tako imenovanih "kokainskih povodnih konjev" se je začel leta 1993, potem ko so oblasti ubile Escobarja in zasegle njegovo luksuzno posestvo Hacienda Napoles, ki se nahaja približno 250 kilometrov severozahodno od Bogote. Živali, ki so tam živele, so namestili v živalske vrtove po vsej državi, ne pa tudi povodnih konjev. "Iz logističnega vidika jih je bilo težko premikati, zato so jih preprosto pustili tam in so verjetno mislili, da bodo umrli," pojasnjuje Castelblancova. 

Nasprotno. živali so se namnožile. 

V preteklosti so znanstveniki poskušali izračunati, koliko povodnih konjev živi na območju kolumbijskih plovnih poti – po nekaterih ocenah jih je med 80 do 120. Četudi so bili leta 1993 le štirje (en samec in tri samice), bi jih čez nekaj desetletij lahko bilo že na tisoče. "Gre za največjo čredo nilskih konj zunaj Afrike, ki je njihova domača regija," je za BBC povedal veterinar in naravoslovec Carlos Valderrama. 

Ta številka pa se bo le še večala. Castelblancova in njeni sodelavci napovedujejo, da jih bo brez odstrela do leta 2034 tam živelo že več kot 1400. V omenjeni študiji so predvideli idealen scenarij, po katerem bi morali vsako leto iztrebiti ali kastrirati 30 živali, da bi to preprečili.

Razmere, idealne za razmnoževanje

"Kokainski povodni konji" so izkoristili evolucijsko priložnost, pojasnjuje Castelblancova. V Južni Ameriki nimajo naravnih plenilcev, kar pomeni, da se veliko lažje razmnožujejo. Pomaga tudi vreme – v Afriki populacijo delno regulira suša, ki je v Kolumbiji ni. Raziskave so pokazale, da so razmere v njihovem južnoameriškem domu celo tako izvrstne, da se začnejo razmnoževati mlajše živali.

Za znanstvenike in naravovarstvenike je ključno vprašanje, kako ti povodni konji vplivajo na okolje in tamkajšnji ekosistem. David Echeverri, raziskovalec kolumbijske vladne okoljske agencije Cornare, opozarja, da gre za invazivno vrsto. Če jih bodo pustili brez nadzora, bodo izpodrinili endemične živali, kot so vidre in morske krave. Ker se hranijo na kopnem, blato pa izločajo v vodo, hranila usmerjajo iz kopenskega v vodno okolje. To lahko povzroči toksično cvetenje alg in celo njihovo odmrtje. Zaradi spremembe kemične sestave vode je lahko ogroženo tudi ribištvo. S preprostim premikanjem svojih masivnih teles po blatnih območjih pa lahko ustvarijo kanale za pretok vode, ki spreminjajo strukturo mokrišč. 

"Povodni konji se širijo po največjem kolumbijskem porečju, ki nudi preživetje več tisoč ljudem," je še povedala biologinja. "Opazili so jih celo 370 kilometrov stran od Haciende Napoles."

'Bilo je kot v filmu Jurski park' 

To sicer ni prva skupina znanstvenikov, ki opozarja na potrebo po odstrelu teh živali. Na drugi strani pa nekateri strokovnjaki temu nasprotujejo. Danski biolog Jens-Christian Svenning je leta 2017 v svoji študiji zapisal, da v Južni Ameriki ne obstaja noben drug velik rastlinojedec, ki bi lahko na enak način ohranjal ravnovesje tamkajšnjih vodnih ekosistemov. Enrique Ordoñez, biolog s kolumbijske nacionalne univerze, pa je za CNN dejal, da "kokainski povodni konji" ponujajo upanje za ohranitev svetovnih številk povodnih konjev. Nekatere nevladne organizacije, kot je Mednarodna zveza za ohranjanje narave (IUCN), jih namreč štejejo za ranljivo vrsto. Namesto odstrela zato predlagajo sterilizacijo oz. kastracijo teh bitij ali njihovo preselitev iz narave v ujetništvo. Toda te živali tehtajo več ton in niso ravno vajene ljudi, zato takšni postopki še zdaleč niso preprosti – ali poceni. 

Veterinar Carlos Valderrama je leta 2009 v okviru eksperimenta za preučevanje možnosti za nadzor rastoče populacije opravil kastracijo povodnega konja. "Govorimo o živali, ki lahko tehta pet ton in je zelo agresivna. Čeprav smo jo uspavali, je skoraj prevrnila žerjav, s katerim smo si pomagali pri postopku. Bilo je, kot bi bil z dinozavrom v filmu Jurski park," je opisal. Po njegovih besedah je eksperiment pokazal, da kastracija preprosto ni realna možnost – zlasti ob upoštevanju računa za 50.000 dolarjev (41.000 evrov). Tudi uradna statistika vlade kaže, da so bile med letoma 2011 in 2019 sterilizirane le štiri živali. 

Draga je tudi selitev. Ko so septembra 2018 enega povodnega konja uspešno preselili v kolumbijski živalski vrt, je to oblasti stalo kar 15 milijonov pesosov (približno 3.700 evrov). 

"Mnogi od teh povodnih konj živijo v divjini. Do vseh niti ni mogoče priti," še opozarja Valderrama. 

Javnost poboju živali nasprotuje, ker so ljubke 

Povodni konji predstavljajo tudi nevarnost za lokalno prebivalstvo, saj so lahko teritorialni in agresivni. Leta 2016 je BBC poročal, da v Afriki vsako leto napadejo in ubijejo vsaj 500 ljudi. V Kolumbiji smrtnih žrtev niso zabeležili, so pa lokalni mediji maja lani poročali, da je v mestu blizu Haciende Napoles povodni konj hudo poškodoval delavca na kmetiji. 

Kaj torej preprečuje oblastem, da bi sprejele bolj drastične ukrepe in živali pobile? Kratek odgovor: javno mnenje. 

Po tem, ko so leta 2009 kolumbijski vojaki ustrelili povodnega konja Pepeja, češ da predstavlja grožnjo lokalni skupnosti, je to med ljudmi sprožilo burne odzive in negodovanje. Oblasti so zato ustavile vse načrte za njihov odstrel. 

Castelblancova je po objavi raziskave, v kateri odstrel svetujejo, začela prejemati grožnje s smrtjo. "V Kolumbiji se nekateri zelo jezijo, ko govorijo o povodnih konjih," je dejala. "Ljudje so za informacije o invazivnih vrstah po navadi veliko bolj dojemljivi, ko govorimo o rastlinah ali manjših bitjih, ne pa tudi o ogromnem sesalcu, ki se marsikomu zdi prisrčen."  

Tudi Echeverri priznava, da javno mnenje ovira njihova prizadevanja. Za BBC je povedal, da so o odstrelu z vlado že razpravljali, a to se verjetno ne bo zgodilo kmalu. "To je tema, ki polarizira ljudi. Zato moramo še naprej iskati druge rešitve."