"Predsednik Erdogan se je strinjal, da bo kar se da hitro turškemu parlamentu posredoval švedski pristopni protokol. Tesno bo sodeloval s parlamentom, da bi zagotovil ratifikacijo," je po srečanju z Erdoganom in švedskim premierjem Ulfom Kristerssonom povedal Stoltenberg. Kdaj bo Turčija dejansko ratificirala švedski pristopni protokol, generalni sekretar Nata ni želel napovedovati.
Kot je pojasnil, sta se Ankara in Stockholm danes strinjala, da bosta nadaljevala sodelovanje, med drugim v okviru novega varnostnega partnerstva. Obe strani sta poudarili tudi pomen dolgoročnega sodelovanja na področju boja proti terorizmu. Stoltenberg pa je napovedal, da bo prvikrat v okviru Nata vzpostavil položaj posebnega koordinatorja za boj proti terorizmu.
"Švedska se je strinjala, da bo kot članica EU aktivno podpirala napore za oživitev turškega pristopnega procesa. Pomagala pa bo tudi pri posodobitvi carinske unije EU in Turčije ter vizumski liberalizaciji," je pojasnil Stoltenberg.
"Dokončanje švedskega pristopa k Natu je zgodovinski korak, ki bo koristil varnosti vseh članic Nata v teh kritičnih časih. S tem bomo vsi postali močnejši in varnejši," je še povedal.
"Danes smo naredili zelo velik korak k formalni ratifikaciji švedskega članstva v Natu. Danes je bil zelo dober dan za Švedsko," pa je po dogovoru s turškim predsednikom Erdoganom sporočil Kristersson.
Pred srečanjem Erdogan pogojeval podporo Švedski
"Najprej odprite pot članstvu Turčije v Evropski uniji, nato jo bomo mi odprli Švedski tako, kot smo jo Finski," je zatrjeval na novinarski konferenci pred odhodom na vrh Nata v Litvi. Nemški kancler Olaf Scholz se je odzval in dejal, da vprašanje švedskega članstva v Natu ni povezano z vprašanjem pristopnih pogajanj Turčije z EU in s tem zavrnil pogojevanje turškega predsednika.
Erdogan je ponovil, da je turška zelena luč za vstop Švedske v Nato odvisna tudi od izpolnitve tristranskega sporazuma, ki so ga Turčija, Švedska in Finska podpisale lani na vrhu Nata v Madridu.
Erdogan sicer Švedsko še naprej kritizira zaradi njene domnevne popustljivosti do pripadnikov v Turčiji prepovedane Kurdske delavske stranke. V Vilniusu se bo med dvodnevnim vrhom sestal tudi z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.
Scholz: Zadevi nista povezani
Scholz je v odzivu na Erdoganove zahteve v Berlinu dejal, da ne gre za povezani zadevi in ju kot taki niti ni potrebno dojemati. Kot je dodal, Švedska izpolnjuje vse kriterije za članstvo v zavezništvu.
Da sta vstopanje Švedske v Nato in pristopna pogajanja Turčije z EU dva ločena procesa, so poudarili tudi na Evropski komisiji. "EU ima zelo strukturiran proces širitve in jasno določene korake, ki jih morajo opraviti vse države kandidatke," je povedala tiskovna predstavnica komisije Dana Spinant.
Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je bil pred srečanjem Erdogana s švedskim premierjem Ulfom Kristersson v Vilniusu mnenja, da je še vedno možno, da bo Stockholm na prihajajočem vrhu zavezništva dobil zeleno luč za članstvo.
Turčija je ob Madžarski še zadnja članica Nata, ki nasprotuje vstopu Švedske v zavezništvo, čeprav je sprejela že več ukrepov, med drugim reformo ustave in nov protiteroristični zakon.
Turčija je kandidatka za članstvo v Evropski uniji že od leta 1999. Pristopna pogajanja, ki jih je začela leta 2005, so že leta v popolnem zastoju, vendar jih EU noče ustaviti zaradi strateškega pomena partnerstva s to državo, zlasti pri omejevanju migracij.
Vrsta pogajalskih poglavij je zamrznjenih od leta 2006 zaradi nerešenega ciprskega vprašanja, kasneje pa so pogajanja zastala tudi zaradi nazadovanja Ankare na področjih demokracije, pravne države in temeljnih pravic. Tudi sicer pa med članicami unije ni velikega navdušenja nad polnopravnim članstvom te velike, pretežno muslimanske države.
KOMENTARJI (120)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.