Erdogan prekinil stike z Netanjahujem: 'Izbrisali, prečrtali smo ga'

Turški voditelj Recep Tayyip Erdogan se je z Benjaminom Netanjahujem srečal septembra ob robu zasedanja generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku. Takrat sta se dogovorila o sestanku, kar je privedlo do ugibanj o otoplitvi diplomatskih odnosov med državama, ki so zamrznjeni od leta 2010, ko je bilo v izraelski raciji proti turški humanitarni ladji ubitih deset civilistov.

Nato pa je Erdogan 25. oktobra odpovedal načrtovani obisk v Izraelu zaradi "nehumane vojne" proti Palestincem na območju Gaze. Zdaj je sporočil, da je stike z izraelskim premierjem prekinil. "Netanjahu za nas ni več sogovornik v nobenem smislu. Izbrisali smo ga, prečrtali smo ga," je Erdoganove besede povzela njegova služba za stike z javnostmi.

Turški predsednik je pri tem še ocenil, da je Netanjahu izgubil podporo svojih državljanov in da si želi pridobiti podporo za "masakre" v Gazi s pomočjo "verske terminologije".

Turčija stavi na diplomacijo, 

Ob tem pa je poudaril, da Turčija ne prekinja diplomatskih stikov z Izraelom, ker da popolna prekinitev vezi ni mogoča, še posebno ne v mednarodni diplomaciji.

Spomnil je tudi, da Turčija uporablja "vse diplomatske možnosti", vključno s pogovori z izraelsko obveščevalno službo in zunanjim ministrstvom ter Hamasom in palestinskimi oblastmi, da bi ustavila prelivanje krvi.

Arabske države zahtevajo takojšnjo prekinitev ognja, Blinken pozive zavrnil

Arabske države ostro obsojajo izraelsko bombardiranje Gaze in civilne žrtve, Jordanija pa se je v sredo odločila odpoklicati tudi svojega veleposlanika v Izraelu. Ameriški državni sekretar Antony Blinken se je danes v Jordaniji srečal z zunanjimi ministri več arabskih držav ter se zavzel za iskanje rešitev za zaščito civilistov v Gazi. Potrdil je podporo ZDA "humanitarnim premorom" v spopadih med Izraelom in Hamasom, da bi civilistom na obleganem območju v Gazi zagotovili pomoč.

Srečal se je z zunanjimi ministri Egipta, Savdske Arabije, Združenih arabskih emiratov, Katarja in Jordanije. Blinken je na novinarski konferenci v Amanu po pogovorih poudaril, da je treba pospešiti dostavo pomoči. "ZDA menijo, da bodo humanitarne prekinitve olajšale vsa ta prizadevanja," je dejal.

Vse arabske države zahtevajo takojšnjo prekinitev ognja, ki bo končala to vojno, in se ne strinjajo, da Izrael deluje v samoobrambi, je po poročanju britanskega BBC dejal jordanski zunanji minister Ayman Safadi. Po njegovih besedah ubijanja civilistov, uničevanja njihovih bolnišnic in mošej "ni mogoče upravičiti in ne bo prineslo varnosti Izraelu ali miru v regiji". "Celotna regija se utaplja v morju sovraštva, ki bo zaznamovalo prihodnje generacije," je še opozoril.

Blinken pa je ponovil, da ZDA menijo, da bi takšna prekinitev ognja omogočila Hamasu, da se ponovno okrepi in ponovi, kar je storil 7. oktobra, poroča britanski BBC.

Napad sprožil obleganje Gaze

Po podatkih Izraela je bilo 7. oktobra v napadu Hamasa ubitih 1400 Izraelcev. Poleg tega je skrajno palestinsko gibanje takrat za talce zajelo najmanj 240 ljudi. Napad je sprožil izraelske povračilne napade in obleganje območja Gaze.

Po zadnjih podatkih ministrstva za zdravje v Gazi pa je od začetka vojne v tej palestinski enklavi umrlo skoraj 9500 ljudi, med njimi več tisoč žensk in otrok.

V Iranu množični protesti proti Izraelu in ZDA

Več tisoč ljudi je danes v Iranu protestiralo proti ZDA in Izraelu ter v podporo Palestincem na obleganem območju Gaze. Protestniki so se zbrali pred nekdanjim ameriškim veleposlaništvom v Teheranu ter vzklikali gesla proti ZDA in Izraelu. Zažgali so tudi podobo izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja ter ameriško in izraelsko zastavo.

Protesti so potekali tudi v drugih iranskih mestih, kjer so množice ljudi mahale z iranskimi in palestinskimi zastavami, poroča iranske tiskovne agencije IRNA.

Teheran je izraelsko bombardiranje Gaze označil za "genocid", Washington pa je kritiziral zaradi njegove močne podpore Izraelu.

Predsednik parlamenta Mohomad Bager Galibaf je danes po poročanju AFP pozdravil Hamasov napad kot prelomnico, ki je spremenila zgodovino. Obenem je ocenil, da razmere nikoli več ne bodo iste, kot so bile pred napadom, "ne glede na to, kaj bosta naredila ZDA in Izrael".

Protesti sicer potekajo ob 44. obletnici napada iranskih študentov na ameriško veleposlaništvo v Teheranu, kjer so več kot eno leto zadrževali prek 50 Američanov. Iranski študenti so 4. novembra 1979 zajeli in nato kar 444 dni zadrževali 52 Američanov.

V ameriško veleposlaništvo so vdrli v znak protesta proti odločitvi Washingtona, da odstavljenemu šahu Mohamedu Rezi Pahlaviju dovoli na zdravljenje v ZDA. Šah je oblast prevzel leta 1953 z državnim udarom, ki sta ga orkestrirali britanska in ameriška obveščevalna služba.

Zajetje ameriških talcev, do katerega je prišlo nekaj mesecev po islamski revoluciji, je skrhalo odnose med Washingtonom in Teheranom. ZDA so leta 1980 prekinile diplomatske stike z Iranom in odnosi med državama so vse odtlej napeti.