'Enotni v viziji, zvesti svojim načelom': Orban, Janša, Trump

Orban je v četrtek zvečer po prvem dnevu konference gostil slavnostni sprejem 80 tujih gostov, vključno z Janšo, s katerim sta opravila tudi pogovore, navaja madžarska tiskovna agencija MTI. CPAC je politična konferenca, ki sta jo leta 1974 začeli organizaciji Ameriška konservativna unija in Mladi Američani za svobodo, osrednji govornik na prvi konferenci pa je bil Ronald Reagan, ki je bil pozneje izvoljen za predsednika ZDA. Dogodek, ki združuje ameriške republikance, vsako leto poteka v ZDA, v zadnjem obdobju pa so konference pod okriljem CPAC organizirali tudi v tujini. Madžarska konferenco letos gosti tretjič zapored.

Orban je v četrtkovem govoru o svoji državi govoril kot o "konservativnem otoku v evropskem progresivnem liberalnem oceanu". V tej luči je opozoril na številne bližajoče se volitve po svetu, še posebej pa izpostavil usodo republikanskega kandidata za predsednika ZDA Trumpa, ki da mu želijo prek sodišč onemogočiti kandidaturo.

Ostali govorci, ki so se zvrstili v obeh dneh konference, so govorili o nevarnostih, ki da grozijo Zahodu, vključno z migracijami in vprašanji spola ter suverenosti držav.

Trump je v video posnetku, ki so ga predvajali danes, dejal, da je ponosen, da je lahko sodeloval z Orbanom, ter da upa, da bosta lahko znova sodelovala po njegovi vrnitvi v Belo hišo.

"Dokler bomo enotni v svoji viziji, zvesti svojim načelom in neustrašno branili svoje vrednote, bomo konservativci zmagali v boju za rešitev naše civilizacije pred komunisti, marksisti in fašisti ter znova vzpostavili vladavino konservativnosti in zdrave pameti v svetu," je še dejal nekdanji ameriški predsednik.

Zbrane je v madžarski prestolnici v četrtek nagovoril tudi nekdanji slovenski premier in predsednik največje opozicijske stranke SDS Janez Janša, ki je največ pozornosti namenil vprašanju migracij, aktualnega predsednika vlade Roberta Goloba pa je označil kot skrajno levega politika.

V luči vojn v Ukrajini in Gazi je opozoril na podeljena mnenja na desnici. "Obe vojni še bolj delita mnenja in duhove v Evropi in to v obeh glavnih političnih taborih in ne zgolj med njima. To omenjam zaradi tega, ker je v globalnem spopadu za obrambo vrednotnih temeljev Zahoda težko računati na uspeh, če znotraj polisa obstajajo velike razlike v odnosu do dilem, ki so bodisi bistvene ali pa zgolj prikazana in javno večinsko sprejeta kot take. Mesto, razdeljeno v sebi, ne bo zmagalo," je še dodal.

Medtem ko je desnica v Evropi in po svetu praviloma enotna glede podpore Izraelu med trajajočo ofenzivo v Gazi, pa so razklani glede podpore Ukrajini oziroma potrebe po mirovnih pogajanjih z Rusijo.