'Uvedba bitcoina v Salvadorju je stava, ki se bo zelo verjetno izšla dobro'

7. septembra 2021 je bitcoin v El Salvadorju postal zakonito plačilno sredstvo. S tem je ta srednjeameriška država postala pionir na tem področju. Politika je namreč prepričana, da je bila odločitev nujna za gospodarsko rast. Zakon, ki ga je sprejela vladajoča stranka, določa, da mora vsak trgovec, ki ima na voljo primerno tehnično opremo, bitcoin sprejeti za plačilo. Prebivalci države bodo lahko z bitcoinom tudi plačevali davke. Menjalni tečaj iz bitcoina v ameriški dolar, ki je uradna valuta v državi že od leta 2001, bo prosto določal trg. 

Plačevanje s kriptovalto prebivalci izvajajo prek digitalne denarnice Chivo, ki pa je povzročala že nekaj začetnih težav. Oblasti so zaznale več primerov ponarejanja denarnic in drugih tehničnih težav. Po zadnjih navedbah predsednika Nayiba Bukeleja denarnico uporablja več kot pol milijona prebivalcev. 

Vseeno pa kar 70 odstotkov prebivalcev uvedbi bitcoina in drugih kriptonačrtom oblasti nasprotuje. Podoben je tudi delež ljudi, ki nima dostopa do tradicionalnih finančnih storitev in so odvisni od nakazila v ZDA živečih sorodnikov. Ta predstavljajo kar 23 odstotkov BDP oziroma šest milijard dolarjev (5,32 milijona evrov). Vlada upa, da se bodo s tem izognili visokim bančnim provizijam pri pošiljanju denarja iz tujine. 

Seme nasprotovanja uvedbi novega plačilnega sredstva je tudi spomin prebivalcev na leto 2001, ko je "dolarizacija" države povzročila tudi hud udarec za manj premožne, povečala razlike in sprožila širše nezadovoljstvo. Pomembno dejstvo pri nizki popularnosti vladne bitcoin strategije pa je tudi splošno nepoznavanje koncepta kriptovalut, saj je z osnovnim poznavanjem seznanjenih le slabih pet odstotkov prebivalstva. 

Kritiki pravijo, da gre pri "bitcoinizaciji" za slabo premišljen poskus saniranja globokih strukturnih problemov države, ki je v času pandemije zabredla v eno največjih ekonomskih kriz v zadnjih desetletjih. Bukele, ki si prizadeva za večji dotok kapitala in zavrača zahteve po progresivnih obdavčitvah, se sooča tudi z dolgom, ki je presegel 90 odstotkov BDP ter nezadovoljstvom Svetovnega monetarnega sklada (IMF). Ta je v torek pozval državo, naj preneha uporabljati bitcoin kot plačilno valuto. Opozorili so, da sprejetje kriptovalute kot zakonito plačilno sredstvo "povzroča velika tveganja za finančno in tržno integriteto, finančno stabilnost in varstvo potrošnikov".

Po drugi strani pa bi se v dolgoročnem smislu odločitev predsednika lahko izplačala, izpostavlja strokovnjak za investiranje in avtor Robert Rolih, ki državo vidi kot "upornika, ki gre v svojo smer, za katero obstaja zelo velika verjetnost, da bo uspešna."

Po njegovem mnenju je odločitev za uvedbo bitcoina kot plačilnega sredstva malce preuranjena, medtem ko je uporaba bitcoina kot denarne državne rezerve odločitev, ki ima možnost za uspeh. "Bitcoin v osnovi ni namenjen temu, da bi bil klasična valuta. Zaradi nihanj v vrednosti ga zelo težko uporabljamo v ta namen. Za valuto potrebujemo stabilnost. Recimo, ne glede na to, da imamo inflacijo, vseeno vemo, kaj ti en evro lahko kupi. Pri bitcoinu pa zadeva zelo hitro raste in pade," pojasnjuje.

Rolih vidi pri vlaganju v državne rezerve potezo, ki bo državi na dolgi rok koristila. "Zelo težko vidim scenarij, kjer bitcoin na dolgi rok ne bo deloval. Videli smo, da zlato v zadnjih desetih letih stagnira in je izgubilo tisti lesk. Zelo težko vidim neke scenarije, kjer bi na dolgi rok, recimo pet do deset let, bitcoin imel slabše donose kot zlato."

Bukele je že pred časom tudi razkril načrte za ustanovitev t. i. Bitcoin Cityja, mesta, v katerem investitorji s celega sveta ne bi plačevali davkov. Nekateri ob tem opozarjajo, da bi takšna ideja v državo pripeljala še več kriminalnih organizacij, ki bi El Slavador spremenile v pravo pralnico denarja. Rolih, ki sicer opozarja, da do uresničitve tega projekta morda nikoli ne bo prišlo, pa idejo vidi kot pozitivni del zgodbe. "Gre za potezo, ki bi v državo lahko pritegnila investicije in premožne ljudi."

El Salvador ima sicer velike težave zaradi šibkega gospodarstva in velikih dolgov, s tem pa velja za precej rizično državo za vlagatelje. "Takšne poteze vedno predstavljajo tveganje," pravi Rolih, vendar "bi se s tem, ko so izdali bitcoin obveznico, vse lahko končalo dobro, če bo seveda šlo tudi bitcoinu dobro." "Na njihovem mestu, bi šel tudi sam v ta rizik. Ocenjujem, da je 95-odstotna možnost, da jim bo to uspelo. Če pa bitcoin ne bi dosegel predvidenih rasti, se jim eksperiment ne bo posrečil. Vendar glede na to, da gre za že tako rizično državo, se mi ne zdi, da bi v primeru neuspeha to poslabšalo razmere v državi. Gre za neko stavo, ki ima zelo veliko verjetnost, da bo izšla dobro." 

Po koncu pandemije bi se zaradi bitcoin pionirstva sicer okrepil turizem, ki bo verjetno na morske obale privabil številne vplivneže in "digitalne poslovneže".

Bukelejev zakon pa predstavlja tudi veliko ekološko nevarnost, opozarjajo okoljevarstveniki. Leta 2017 je Salvador po desetletni bitki, ki je ekološke aktiviste stala več življenj, postal prva in edina država na svetu, ki je prepovedala rudarjenje kovin. Zdaj je predsednik ponudil, da bo omejene geotermalne vire države usmeril v rudarjenje bitcoinov, kar bi Salvador lahko hitro prisililo, da se zateče k uvozu energije na osnovi ogljika, da bi zadovoljil svoje domače potrebe.

A Bukele ima asa v rokavu, pove naš sogovornik. In to je vulkanska energija. El Salvador bo namreč izdal Bitcoin obveznice oz. Vulkanske obveznice. Izdali naj bi jih za 1 milijardo USD ob 6,5-odstotni letni obrestni meri. Ob tem naj bi vlagatelji prejeli tudi del donosov, ki jih bo v tem obdobju dosegel Bitcoin."Če bodo uspeli vulkansko energijo pridobivati z nizkimi stroški in jo uporabiti za rudarjenje bitcoina, bi lahko rešili ta problem. Gre za elektrarne, ki jih poganja vulkan in predstavlja poceni vir obnovljive energije. Zelo težko pa je trenutno oceniti, ali bodo stroški te energije dovolj nizki, da jim bo to dobičkonosno."

Za salvadorske družine delavskega razreda, ki so odvisne od mezdnega dela in bodo prejele le drobtinice državnega poslovanja s kriptovaluto, je perspektiva precej drugačna. Zato sindikati poudarjajo, da "bitcoinizacija" ni orodje za emancipacijo salvadorskega gospodarstva pred odvisnostjo od tujine, ampak ponuja le nove oblike podrejenosti in zunanje ranljivosti.

Državo so zato pretresle številne demonstracije in tudi aretacije nekaterih kritikov uvedbe bitcoina ter z njim povezane infrastrukture. Bukele je prek njemu naklonjenega ustavnega sodišča uspel izvesti tudi čistko v pravosodju in suspendirati nekatere sodnike. Protestov so se udeležili sindikati, vojni veterani, leva in desna opozicija ter še nekatere organizacije civilne družbe. Proteste so spremljali tudi neredi.