Kraj, kjer pitna voda priteče le dvakrat na dan

Suša, s katero se to poletje soočamo tudi v Sloveniji, v Evropi pušča številne posledice. Kot opisuje EuroNews, še zdaleč ne gre le za prazne bazene in ugasnjene tuše, ki so letošnje poletje marsikje postali resničnost, ampak so posledice na vsakdanje življenje ljudi veliko bolj ekstremne. 

V Španiji se denimo soočajo z najhujšo sušo v zadnjih 1200 letih.  Ljudje, ki živijo v vasi Bonastra južno od Barcelone, se soočajo s scenarijem, ko to, kar  je bilo nekoč samoumevno, postane luksuz. Pipe, iz katerih je doslej tekla pitna voda, so del dneva neuporabne. 

Ker je na tem območju raven vodostaja še nižja kot na državni ravni, so uvedli še strožje varčevalne ukrepe. Voda iz njihovih pip priteka le med sedmo in 10. uro zjutraj ter med 20. in 23. uro zvečer. "V teoriji imamo tekočo vodo le štiri ure na dan," je za Euro News opisal 43-letni prebivalec Mario Ferrario. Ko zjutraj odpelje svoji hčerki v poletno šolo, nimajo vode, da bi opravili jutranjo higieno. Če ima srečo, se lahko na hitro stušira, ko se vrne domov. Drugače mora čakati do večera. In spet, če ima srečo, saj kljub temu, da obstaja urnik, ko naj bi iz pip voda vendarle pritekla, to večkrat čakajo zaman. 

Ukrepi so se začeli s pozivi mestnih oblasti, naj bodo prebivalci odgovorni pri uporabi vode, potem so zmanjšali curek vode ob vikendih. Kmalu se je situacija poslabšala, za nekaj dni so vodo povsem izklopili, da bi tako pospešili okrevanje zalog. 

Kot opisuje Mario, so zdaj samoumevna dnevna opravila, kot sta pomivanje posode ali priprava večerje za hčeri, postala luksuz. Prebivalci si sicer skušajo narediti zaloge vode v času, ko je ta na voljo, opisuje.  Ker je zelo vroče, to predstavlja dodatno težavo, saj se le težko ohladijo, privoščiti si ne morejo niti hladne prhe, ki bi jih za silo ohladila, opisujejo. 

Suša tudi v Sloveniji

Slovensko kmetijstvo se sooča s sedmo hudo sušo v zadnjih 20 letih. Posledice pomanjkanja padavin in ponavljajočih se daljših obdobij hude vročine se na različnih območjih Slovenije kažejo različno, odvisno od več dejavnikov. Po prvih ocenah naj bi bila škoda na pridelkih od 20- do 100-odstotna, bolj točne podatke bo dalo skupno ocenjevanje škode, ki naj bi steklo septembra. Sicer pa se suša pozna tudi v drugih ekosistemih. Gozd je ponekod že dobil jesensko barvo in že odpada listje, kar pomeni, da je suša izjemna, saj tudi drevesa z globljimi koreninami trpijo hudo stisko tako zaradi vročine kot suše, je še opozorila agrometeorologinja Andreja Sušnik.