Poveljnik izraelskih sil znova zagrozil z odzivom na iranski napad

Izrael se bo odzval na raketni napad, ki ga je v torek sprožil Iran, izraelske sile pa lahko udarijo kjerkoli na Bližnjem vzhodu, je danes dejal načelnik generalštaba izraelske vojske Herci Halevi. Več evropskih držav medtem svetuje svojim državljanom, naj zapustijo Iran.

"Odzvali se bomo. Lociramo lahko pomembne cilje ter jih natančno in močno zadenemo. Lahko dosežemo vsako lokacijo na Bližnjem vzhodu, in tisti naši sovražniki, ki tega še niso doumeli, bodo to kmalu razumeli," je Halevi dejal v videoposnetku, posnetem v letalskem oporišču v osrednjem Izraelu, poroča katarska televizija Al Jazeera.

Poveljnik izraelskih oboroženih sil je ob tem danes po navedbah francoske tiskovne agencije AFP potrdil, da je Iran v torek na Izrael izstrelil približno 200 raket, s čimer je posodobil prejšnjo številko 180, o kateri je sprva poročala izraelska vojska.

Ta je danes sporočila tudi, da je več raket, ki jih je v torek zvečer nad državo izstrelil Iran, zadelo oporišča izraelskih zračnih sil. Pri tem po njihovih navedbah ni nastala škoda na infrastrukturi ali vojaških zmogljivostih, prav tako naj v napadih ne bi bilo smrtnih žrtev.

V luči zaostrovanja razmer na Bližnjem vzhodu medtem vse več evropskih držav svetuje svojim državljanom, naj zapustijo Iran. Priporočila svojim državljanom za umik iz Irana so danes poleg Slovenije objavile tudi Nemčija, Francija in Švica.

Zunanje ministrstvo v Berlinu je objavilo poziv nemškim državljanom, naj zapustijo Iran, saj "razmere v celotni regiji ostajajo nestabilne in zelo napete".

"Francoskim državljanom, ki prebivajo v Iranu in imajo to možnost, svetujemo, da zapustijo državo," je na svoji spletni strani zapisalo francosko veleposlaništvo v Teheranu. "Državljanom priporočamo, naj Iran zapustijo na lastne stroške, če se jim to zdi mogoče in varno," pa je sporočilo švicarsko zunanje ministrstvo.

Iranski predsednik ob morebitnem izraelskem odzivu na napade napovedal odločnejši odgovor

 Iranski predsednik Masud Pezeškian pa je danes dejal, da Iran ne želi vojne, vendar se bo v primeru izraelskega odgovora na torkove raketne napade odzval še odločneje, poroča francoska tiskovna agencija AFP. ZDA in evropske države je pozval, naj Izraelu preprečijo prelivanje krvi na Bližnjem vzhodu.

"Če bo Izrael želel odgovoriti, se bomo še odločneje odzvali, k temu je zavezana Islamska republika. Ne iščemo vojne, Izrael je tisti, ki nas je prisilil, da se odzovemo," je Pezeškian dejal v Dohi na skupni novinarski konferenci s katarskim emirjem, šejkom Tamimom bin Hamadom al Tanijem.

"Sionistični režim želi s svojim umazanim delovanjem povzročiti negotovost in razširiti krizo na Bližnjem vzhodu. Od ZDA in evropskih držav želimo, da tej entiteti, ki so jo zasadile v regiji, povedo, naj preneha prelivati kri," je še dejal iranski predsednik.

V spopadih na jugu Libanona ubitih več izraelskih vojakov

V spopadih med izraelsko vojsko in pripadniki libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah oa je bilo ubitih osem izraelskih vojakov, še sedem je ranjenih, so sporočile izraelske sile. Hezbolah je medtem izstrelil več deset raket na mesto Safed v Izraelu in po lastnih navedbah na jugu Libanona odbil več napadov ter uničil tri izraelske tanke.

Na več območjih ob meji med Izraelom in Libanonom se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in gibanjem Hezbolah, v katerih je bilo po zadnjih podatkih ubitih osem izraelskih vojakov. Gre za prve smrtne žrtve v izraelskih vrstah med kopensko ofenzivo na Libanon. Še sedem vojakov je ranjenih, nekateri med njimi huje.

Oboroženo gibanje Hezbolah je ob tem sporočilo, da je blizu vasi Marun al Ras ob meji z Izraelom uničilo tri izraelske tanke, navaja francoska tiskovna agencija AFP. Navedli so tudi, da so njihovi borci danes uspeli odbiti več izraelskih napadov v okolici obmejnih vasi Odaisa in Jarun.

Libanonsko gibanje je po navedbah izraelske vojske izstrelilo približno 40 raket nad mesto Safed na severu Izraela, ki je okoli 25 kilometrov oddaljeno od meje z Libanonom. Opozorilne sirene so odmevale tudi v okoliških krajih, poročil o žrtvah ali večji škodi za zdaj ni. Hezbolah je po poročanju britanskega BBC danes nad Izrael skupno izstrelil približno 100 raket.

Izraelska vojska je medtem po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočila, da še naprej bombardira cilje Hezbolaha v Libanonu, tudi v glavnem mestu Bejrut.

Libanonski premier Nadžib Mikati pa je danes dejal, da je število razseljenih zaradi izraelskih napadov v Libanonu naraslo na 1,2 milijona, ter ob tem znova pozval k prekinitvi ognja.

Izrael je sicer danes poleg Libanona in Gaze znova bombardiral tudi Sirijo, natančneje prestolnico Damask, od koder poročajo o več smrtnih žrtvah.

Po navedbah Sirskega observatorija za človekove pravice je šlo za napad na "stanovanjsko stavbo, ki jo pogosto obiskujejo voditelji Hezbolaha in iranske revolucionarne garde," pri čemer naj bi umrli dve osebi. Sirski državni mediji medtem poročajo o najmanj treh ubitih civilistih, navaja dpa.

Obseg izraelske kopenske invazije na jugu Libanona, kjer je močno prisoten Hezbolah, še ni znan. Izrael trdi, da gre za omejeno in ciljno usmerjeno operacijo. 

Izraelska vojska je medtem prebivalce več kot 20 krajev na jugu Libanona pozvala k evakuaciji. "Takoj evakuirajte svoje domove. Bodite previdni, ne smete iti na jug. Vsako gibanje proti jugu vas lahko spravi v nevarnost," je opozoril tiskovni predstavnik vojske.

Medtem so izraelske zračne sile napadle tudi Hamasov kompleks za poveljevanje in nadzor v Gazi, je sporočila izraelska vojska. Po njihovih trditvah je Hamas kompleks preuredil, saj naj bi bila pred tem v njem srednja šola. Nekdanjo šolo naj bi pripadniki Hamasa uporabljali za načrtovanje napadov na njihovo državo, trdi izraelska stran. Palestinski zdravniki so sporočili, da je v napadu umrlo 32 oseb, poroča AP. 

Jemenski hutijevci pa so danes sporočili, da so izstrelili tri manevrirne rakete globoko v Izrael, ki so po njihovih navedbah zadele vojaške cilje.

V Varnostnem svetu ZN po iranskem napadu na Izrael pozivi k umiritvi vseh front na Bližnjem vzhodu

Člani Varnostnega sveta ZN so danes na izrednem zasedanju, ki sta ga zahtevala Francija in Izrael, obsojali iranski napad na Izrael, vendar večinoma tudi zahtevali mir na vseh trenutnih frontah Bližnjega vzhoda. Namestnica slovenskega veleposlanika Ondina Blokar Drobič je poudarila, da pri tem kaosu ni nedolžna nobena stran.

"Ukrepi in odzivi vpletenih akterjev oddaljujejo regijo od miru in jo približujejo popolni vojni. Nobena stran se ne more znebiti krivde za kaos, ki se razvija. To je kriza povračilnih ukrepov in maščevanja, v kateri vsak udarec spodbudi naslednjega," je dejala Blokar Drobičeva in zahtevala nujno premirje na vseh frontah.

"Skrajni čas je, da okrepimo vlogo diplomacije in da damo prednost miru. Podpiramo vse pobude, ki bi lahko zagotovile stabilnost in mir. Poudarjamo, da je Varnostni svet v prvi vrsti odgovoren za ohranjanje miru in varnosti, regija pa je tik pred vsesplošno vojno. Zdaj je na nas, petnajsterici, ki sedimo za to mizo, da enotno pozovemo k popolni prekinitvi ognja," je dejala na zasedanju, po katerem ukrep Varnostnega sveta ni predviden.

Francija in Izrael sta zasedanje zahtevali potem, ko je Iran v torek proti Izraelu poslal okrog 200 balističnih raket kot povračilni udarec za izraelski vdor v Libanon in smrt vodje skupine Hezbolah Hasana Nasrale. V Ozadju se nadaljuje vojna v Gazi, nasilje na Zahodnem bregu, z napadi na ladje v Perzijskem zalivu pa opozarjajo tudi jemenski hutijevci.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ostro obsodil iranske napade in pojasnil, da to ne bo zmanjšalo trpljenja Palestincev ali jim kakorkoli pomagalo. Ker uvodoma v torek ni izrecno obsodil Irana, ampak le širitev spopadov, ga je Izrael razglasil za neželeno osebo in mu prepovedal vstop v državo. "Kontekst obsodbe bi moral biti dovolj jasen," je kritike danes zavrnil Guterres.

Varnostnemu svetu je še dejal, da je Izrael izvedel najbolj uničujočo in smrtonosno kampanjo proti Gazi, kar jih je videl v zadnjih sedmih letih svojega mandata. Trpljenje Palestincev je po njegovih besedah nepredstavljivo. Kritiziral je nasilje vseh v regiji, vključno s smrtonosnim napadom v torek v izraelski Jaffi. "Skrajni čas je, da se zaustavi to bolno zaostrovanje za zaostrovanjem, ki prebivalce Bližnjega vzhoda vodi čez rob prepada," je dejal.

Iran si po prepričanju analitika ne želi zaostritve konflikta z Izraelom

Ne glede na to, kaj so iranske oblasti z napadom na Izrael želele doseči, si ne želijo zaostritve konflikta, je za STA ocenil poznavalec razmer Fin Lucu Dražovič. Po prepričanju analitika je bil napad bolj kot domači namenjeni tuji javnosti in ohranitvi podobe Irana kot zadnje večinsko muslimanske države, ki se bori proti Izraelu. Iran je v torek Izrael napadel s skoraj 200 raketami. Koliko škode je povzročil napad, zaenkrat sicer ni znano, a je očitno, da ni prizadejal velike škode civilnim objektom.

Iran je podoben napad sprožil že aprila v odgovor na izraelski napad na iranski konzulat v Damasku. Za razliko od torka je iranska vojska takrat napadla z vnaprejšnjim opozorilom v obliki počasnejših dronov, zaradi česar je izraelska zračna obramba s pomočjo zaveznikov izstrelke uspešno sestrelila. Tokrat je izraelska tla nedvomno zadelo več raket, Iran pa trdi, da je bil to le kanček njihovih zmogljivosti.

Kljub intenzivnosti napada zgodovinar Lucu Dražovič ocenjuje, da tako kot aprila tudi v tem primeru lahko napad razumemo "bolj v kontekstu simbolike kot dejanske želje po prizadejanju čim večje materialne škode". "Ne glede na to, kaj so iranske oblasti z napadom želele doseči, si v vsakem primeru ne želijo zaostrovanja neposrednega konflikta z Izraelom," meni poznavalec razmer. Kot pravi, se Teheran namreč zaveda, da bi to pomenilo, da bi Izraelu na pomoč neposredno priskočile ZDA in da "v tem konfliktu njihove možnosti niso najboljše".

"Napad Irana moramo razumeti kot nujen odgovor na številne izraelske agresije v zadnjih nekaj mesecih," poudarja Lucu Dražovič, prevajalec letos izdanega slovenskega prevoda knjige Veliki Iran italijanskega novinarja, raziskovalca in profesorja na Univerzi v Padovi Giuseppeja Acconcie.

Iranska revolucionarna garda je raketni napad sama označila kot odgovor na uboje vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega Hamasa Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana.

Lucu Dražovič je povedal, da se na Zahodu pogosto pretirano izpostavlja pogled, da se mora Iran Izraelu postaviti po robu zaradi ohranjanja legitimnosti v očeh domačega prebivalstva. A to je kljub šiitski ideološki zasnovi države izjemno patriotsko in si ne glede na to, da ne podpira trenutne oblasti ali je v nekaterih primerih celo žrtev represije državnih organov, želi močnega Irana, je pojasnil.

Kljub temu, da je perzijski nacionalizem med Iranci res močno prisoten, pa je po navedbah poznavalca v primeru konflikta z Izraelom pomembnejša slika Irana v širši islamski skupnosti. "Ne smemo pozabiti, da je Iran zadnja in edina večinsko muslimanska država, ki na takšen in drugačen način še ni pokleknila pred Izraelom," je povedal Lucu Dražovič, ki je islamsko republiko nazadnje obiskal decembra lani.

"Pri tem je nujno izpostaviti, da se izraelski napadi na iranske državljane tako zunaj kot znotraj meja Irana niso začeli 7. oktobra lani, ampak imajo že dolgo brado," je dodal in pri tem posebej izpostavil smrt Hasana Tehranija Mogadama, ki velja za ustanovitelja iranskega programa za rakete z dolgim dosegom, leta 2011. Ravno takšne rakete je Iran namreč uporabil v torkovem napadu. Poleg tega je Izrael na najrazličnejše načine med letoma 2007 in 2020 ubil več iranskih jedrskih znanstvenikov, je dodal.

V kontekstu konflikta z Izraelom je ta napad po besedah Lucuja Dražoviča sicer voda na mlin izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in izraelskim oblastem, ki da jim nove razmere omogočajo igranje žrtve in opravičujejo trajajoči genocid nad Palestinci v Gazi. Netanjahu je že v torek le nekaj ur po napadu Iranu sporočil, da je storil "veliko napako", za katero ne bo ostal nekaznovan.

Izrael ob stopnjevanju napetosti z Iranom nadaljuje napade na Gazo

V senci naraščajočih napetosti z Iranom pa Izrael nadaljuje napade na Gazo, ki so danes terjali najmanj 79 življenj Palestincev. Med tarčami izraelskih sil sta bili po navedbah palestinske tiskovne agencije Wafa tudi šola in sirotišnica na severu razdejane enklave. Izraelski vojaki so znova vdrli tudi na območje Han Junisa.

Izraelska vojska je Han Junis napadla s tanki, v obleganju in obstreljevanju več stavb pa je bilo tam ubitih najmanj 32 ljudi, palestinske vire navajajo tuje tiskovne agencije.

Izraelska vojska je sporočila, da je napadla tri nekdanje šole, ki od začetka vojne praviloma služijo kot zatočišča za razseljene Palestince. Tudi tokrat so kot razlog za napade navedli domnevno prisotnost pripadnikov gibanja Hamas v objektih.

Iz mesta Gaza medtem prihajajo poročila o novih napadih. Kot navaja katarska televizija Al Jazeera, naraščajoče število žrtev kaže na jasno zaostritev vojne s strani Izraela.

Skupno število potrjenih smrtnih žrtev skoraj eno leto trajajoče izraelske ofenzive v Gazi je danes doseglo 41.689. Še več kot 96.000 Palestincev je bilo v tem času ranjenih.

Izraelska vojska je po torkovem obsežnem iranskem raketnem napadu sporočila, da bo nadaljevala operacije v regiji. Poleg Gaze izraelske sile danes napadajo tudi Libanon.

Guterres nezaželena oseba v Izraelu 

"Kdor ne more nedvoumno obsoditi gnusnega iranskega napada na Izrael, kot so to storile skoraj vse države sveta, si ne zasluži stopiti na izraelska tla," je na omrežju X zapisal Kac.

Prvega moža ZN je označil za protiizraelskega generalnega sekretarja, ki da podpira teroriste, posiljevalce in morilce. Očita mu tudi, da do danes še ni obsodil napada Hamasa na Izrael 7. oktobra lani, niti si ne prizadeva, da bi palestinsko islamistično gibanje razglasil za teroristično organizacijo.

"Izrael bo še naprej branil svoje državljane in ohranjal svoje nacionalno dostojanstvo, z Antoniom Guterresom ali brez njega," je še dodal.

Guterres je sicer kmalu po torkovem raketnem napadu Irana na Izrael obsodil širjenje konflikta na Bližnjem vzhodu. Na omrežju X je zapisal, da se nasilje mora končati in da je prekinitev ognja nujna. Izrael in Iran si medtem grozita z nadaljnjimi napadi.

Torkov raketni napad na Izrael

Do novih medsebojnih napadov Izraela in Hezbolaha prihaja po torkovem iranskem raketnem napadu na Izrael. Iranska revolucionarna garda je napad označila kot odgovor na uboje vodje Hezbolaha Hasana Nasrale, političnega vodje palestinskega islamističnega gibanja Hamas Ismaila Hanije in iranskega generala Abasa Nilforušana.

"Iran je nocoj naredil veliko napako, ki jo bo plačal," je v torek pozno zvečer povedal predsednik izraelske vlade ob srečanju sveta za nacionalno varnost.

Izraelska vojska je pred tem sicer sporočila, da so njihovi sistemi zračne obrambe s pomočjo ameriške mornarice v Sredozemlju učinkovito delovali pri ustavitvi napada. Pri obrambi je Izraelu pomagala tudi Velika Britanija. 

Vrhovni poveljnik Islamske revolucionarne garde je danes zjutraj po poročanju CNN dejal, da so izstrelili 200 raket, od katerih jih je 90 odstotkov uspešno zadelo svoje cilje, trdi garda. Izrael je napad medtem označil za neuspešen, ZDA pa kot porazen in neučinkovit. 

Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu po iranskem napadu ponovil, da ZDA v celoti podpirajo Izrael. Kot je dodal, se bo o odzivu na napad pogovoril z izraelskim premierjem Benjaminom Netanjahujem.

Obrambni minister ZDA Lloyd Austin je obsodil agresijo Irana in povedal, da je ameriška vojska prestregla več iranskih raket. Svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan pa je poudaril, da bo napad imel hude posledice.

Iran svari pred ponovnim napadom

Načelnik štaba iranskih oboroženih sil Mohamad Bagheri je medtem danes zagrozil, da se bo Teheran v primeru napada na njegovo ozemlje odzval z novimi napadi na Izrael.

"Če bo Izrael želel nadaljevati te zločine ali storiti kar koli proti naši suverenosti in ozemeljski celovitosti, se bo nocojšnja operacija ponovila, tarča pa bo vsa njihova infrastruktura," je dejal in dodal, da je iranska revolucionarna garda pripravljena na ponovitev raketnega napada, poroča britanski BBC.

Slednja je sicer pred tem že zagrozila, da bo Teheran znova napadel Izrael, če se bo ta odzval na njihov napad. 

Eksplozije na nebu in nad kopnim

V torkovih posnetkih iz Izraela, ki jih prenašajo svetovni mediji, je mogoče videti več eksplozij tako na nebu kot na kopnem, kar pomeni, da bo škoda napadov verjetno večja od prvotnih poročil.

Po doslej znanih podatkih je v napadu namreč umrl Palestinec na zasedenem Zahodnem bregu, ki so ga zadeli ostanki sestreljene rakete. Izraelski zdravniki so ob tem poročali, da sta bili zaradi šrapnelov lažje ranjeni še dve osebi. Del enega od izstrelkov je padel tudi v Jordanijo, ki leži vzhodno od Izraela, in poškodoval tri osebe. 

"Dogodki bodo imeli posledice," je po napadu napovedal tiskovni predstavnik izraelskih sil Daniel Hagari. "Imamo načrte in ukrepali bomo na kraju in ob času, ki ju bomo določili," je dejal.

Po torkovem napadu na Izrael je ulice Teherana zavzela množica ljudi, ki so držali zastave Hezbolaha in kazali obraz nekdanjega vodje Hezbolaha, ki je bil v petek ubit v izraelskem letalskem napadu v Libanonu. 

Na Danskem in Švedskem preiskujejo incidenta pri izraelskih veleposlaništvih

V neposredni bližini izraelskega veleposlaništva v Koebenhavnu sta ponoči odjeknili dve eksploziji, ki nista zahtevali žrtev, je davi sporočila danska policija, ki dogodek še preiskuje. Po besedah tiskovnega predstavnika danske policije sta eksploziji odjeknili v neposredni bližini izraelskega veleposlaništva v premožnem okrožju Hellerup v Koebenhavnu. 

Preiskava ločenega incidenta poteka tudi na Švedskem, kjer naj bi v torek prišlo do streljanja pri veleposlaništvu Izraela v Stockholmu. Tamkajšnja policija je odkrila sledove streljanja. Ranjenih naj ne bi bilo, policija pa incident še preiskuje.

Varnostni svet ZN o iranskem napadu na Izrael

Varnostni svet ZN se bo zaradi iranskega napada na Izrael sešel na izrednem zasedanju, je potrdila Švica, ki je oktobra od Slovenije prevzela predsedovanje najpomembnejšemu organu svetovne organizacije. Na zasedanju bo tudi izraelski veleposlanik Danny Danon, ki je v torek napovedal za Iran zelo boleč odgovor na napad.

Varnostni svet ZN je imel podobno zasedanje že aprila, ko je Iran v odgovor na napad na konzulat v Damasku proti Izraelu poslal okrog 170 brezpilotnikov, 30 manevrirnih in 120 balističnih raket.

Člani Varnostnega sveta ZN, med njimi veleposlanik Samuel Žbogar, so aprila obsojali iranski napad in pozivali k umiritvi razmer, vendar Varnostni svet ni izdal formalne obsodbe. Diplomati na ZN pričakujejo, da bo tokrat podobno.

"Odločili se bomo, kdaj in kako se bomo odzvali, vendar vam lahko povem eno: to bo opazno, boleče in mislim, da Iranci, ki nas opazujejo, razumejo, da to ni usmerjeno proti iranskemu ljudstvu, ampak proti radikalnemu režimu, ki je iransko ljudstvo potegnil v ta položaj," je v torek novinarjem na sedežu ZN povedal Danon.

"Pripravljeni smo tako na obrambo kot na napad. Izrael bo sprejel vse potrebne ukrepe za zaščito svojih državljanov. Kot smo mednarodni skupnosti že prej jasno povedali – vsak sovražnik, ki bo napadel Izrael, mora pričakovati boleč odgovor," je dodal Danon.