Eksplozija v skladišču goriva zahtevala najmanj 125 življenj

Iz Gorskega Karabaha, kjer naj bi živelo okrog 120.000 Armencev, se begunci v Armenijo zgrinjajo od preteklega konca tedna.  Kot je sporočila Armenija, je iz regije doslej prispelo že 28.120 beguncev.

Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je danes sporočil, da je zelo zaskrbljen zaradi prebežnikov in pozval k zaščiti pravic etničnih Armencev, ki bežijo. "Nujno je, da se zaščiti pravice razseljenega prebivalstva in da dobijo humanitarno pomoč," je v imenu Guterresa dejal njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Državni sekretar Antony Blinken je medtem v telefonskem pogovoru predsedniku Azerbajdžana Ilhamu Alijevu dejal, da mora zaščititi civiliste v Gorskem Karabahu in jim omogočiti dostop humanitarne pomoči, je sporočil tiskovni predstavnik State Departmenta Matthew Miller.

Območje je v ponedeljek zvečer pretresla še eksplozija v skladišču goriva, v kateri pa naj bi po poročanju azerbajdžanske agencije Interfax umrlo 125 ljudi. Še okrog 290 so jih zaradi poškodb hospitalizirali, številni naj bi bili v kritičnem stanju. Vzrok za eksplozijo še ni znan. Odjeknila je, ko so se tam vile dolge vrste prebivalcev sporne regije, ki so jim obljubili, da bodo po dolgih mesecih pomanjkanja lahko prišli do goriva. 

Gorski Karabah je bil namreč vse od decembra lani povsem odrezan od sveta, potem ko je azerbajdžanska stran blokirala petkilometrski humanitarni koridor, ki ozemlje povezuje z Armenijo. Ustavili so dobavo elektrike in plina ter prekinili dostop do interneta, po 10 mesecih pa je v regiji, ki sta jo zase zahtevala tako Azerbajdžan kot Armenija, močno primanjkovalo tudi hrane in vode. 

Pred tednom dni so oblasti v Bakuju nato sprožile vojaško oziroma po njihovih besedah "protiteroristično" operacijo, že naslednji dan pa so separatistične oblasti v Gorskem Karabahu sporočile, da so pristale na razorožitev in začetek pogovorov o integraciji. S tem je bila po več desetletjih spora usoda regije dokončno odločena. 

Za tisoče etničnih Armencev je bil to znak, da morajo domove zapustiti. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je sicer že večkrat dejal, da bo spoštoval njihove pravice, kar je ponovil tudi v ponedeljek, a je znan tudi po stališču, da bi se morali glede na mirovni sporazum iz leta 2020 Armenci z območja izseliti. 

Ostre besede in medsebojno obtoževanje Erevana in Moskve 

Medtem ko Azerbajdžan že tradicionalno podporo išče pri Turčiji, s katero ga poleg političnega zavezništva povezujeta tudi vera in sorodna jezika, se je Armenija obračala na Rusijo. Zadnji razvoj dogodkov pa je odnose med slednjima močno načel. 

Armenski premier Nikol Pašinjan, ki se doma sooča z množičnimi protesti, je v nedeljskem nagovoru narodu dejal, da jih je Moskva pustila na cedilu in da bodo morali zaveznike iskati drugje. Na odgovor mu ni bilo treba dolgo čakati. Z ruskega zunanjega ministrstva so mu sporočili, da lahko azerbajdžansko zmago v Gorskem Karabahu pripiše sebi, ker se je raje spogledoval z Zahodom, kot da bi si z Moskvo in Bakujem prizadeval za mir, poroča Reuters. "Prepričani smo, da vodstvo v Erevanu dela gromozansko napako, ko poskuša uničiti stoletja stare armenske vezi z Rusijo in državo narediti za talca geopolitičnih iger Zahoda," so še dodali. 

V Gorskem Karabahu je bilo nameščenih 2000 pripadnikov ruskih mirovnih sil, Baku pa jih je o načrtovani vojaški operaciji predhodno obvestil.