Ekološka bomba: 'Ni hiše v vasi, v kateri ne bi bil kdo bolan'

"Dihava strupen zrak, v takšnem okolju pa rastejo naša sadna drevesa in vrtovi. Na koncu zato vse strupe pojemo mi in naši otroci. Ni hiše v naši vasi, kjer ne bi bilo bolnega človeka," za net.hr pripoveduje Božica Mrkoci iz Poznanovca. "Nad nami se dejansko izvaja genocid. Ti onesnaženi delci ne poznajo meja našega mesta, občine. To uničuje skoraj pol Hrvaške od Čakovca do Benkovca," trdi Jasna Ocvirek, predsednica Društva žena Jana iz Poznanovca.

A sanacija se še ni začela. V skladu za varstvo okolja so za sanacijo divjih odlagališč na Hrvaškem obljubili pet milijonov evrov. Ministrica Vučković pa je potrdila, da to ne bo dovolj. Krapinsko-zagorska županija zato ponuja 150.000 evrov za čimprejšnjo rešitev problematike Poznanovca. Domačine pa skrbijo še druge težave. "Naš edini cilj je, da čim prej odstranimo odpadke in saniramo teren, kot mora biti po vseh predpisih, ter da pridobimo ugotovitve, kaj je bilo zasuto in kje," je povedala Darinka Gorup iz Poznanovca. 

"Ne vemo, za katere vrste odpadkov gre, inšpektorat nam mora povedati, za kakšne odpadke gre, oznake, oceno količine odpeljanih odpadkov, pristojne institucije nam morajo povedati, kako velik je ta kup," poudarja župan Občine Bedekovčina.

Če jim bo uspelo, je vprašanje, kdo in kam bo odlagal tone nelegalnih odpadkov iz divjih odlagališč.  Krajani so zaradi vsega skupaj večkrat protestirali. Svoj boj nadaljujejo, v soboto so napovedali nov protest. 

Nevarne odpadke iz Slovenije, Italije in Nemčije nelegalno zakopavali na Hrvaškem

 Kot smo poročali, so z nezakonitim odlaganjem medicinskih in nevarnih odpadkov iz Slovenije, Italije in Nemčije na Hrvaškem kriminalci zaslužili najmanj štiri milijone evrov. V mednarodni preiskavi so zaradi nezakonitega odlaganja nevarnih odpadkov aretirali 13 oseb. Kot so sporočili iz Europola, so 13. februarja 2025 hrvaški organi pregona aretirali 13 oseb, osumljenih, da so del okoljske kriminalne mreže. Glavna osumljenca, hrvaška državljana, naj bi organizirala nezakonit uvoz nevarnih odpadkov iz Italije, Slovenije in Nemčije na Hrvaško. Namesto da bi bili ustrezno obdelani in odloženi, preiskava kaže, da so bili odpadki zgolj zakopani ali odloženi na najmanj treh lokacijah. Ocenjuje se, da je bilo na ta način nezakonito odloženih najmanj 35.000 ton odpadkov, s čimer so storilci pridobili vsaj štiri milijone evrov dobička. 

Preiskava je pokazala, da ti odpadki niso bili primerno obdelani in odloženi, temveč so jih preprosto zakopali oziroma neprimerno odložili na najmanj treh lokacijah, so pri Europolu zapisali v sporočilu za javnost. Kriminalna mreža naj bi pri tem zlorabila infrastrukturo zakonitih podjetij.

Laboratorijska analiza je pokazala, da so nezakonito odloženi odpadki, ki jih je kriminalna združba lažno označila kot plastične odpadke, ki jih je mogoče reciklirati, v resnici nevarni. Hrvaški organi menijo, da je kriminalna združba obenem nezakonito zakopavala in odlagala medicinske odpadke hrvaških podjetij.

Kriminalne združbe, ki se ukvarjajo s trgovino z odpadki, po navedbah Europola izkoriščajo visoke stroške obdelave, zlasti nevarnih odpadkov. V tem primeru je skupina v glavnem delovala na način, da je pridobivala posle prek zmag na razpisih s ponujanjem nižjih cen od drugih ponudnikov na zakonitem trgu.

Po pridobitvi naročila je kriminalna združba odpadke brez njihove obvezne predhodne obdelave prepeljala na Hrvaško. Da bi se izognili potrebnemu soglasju ciljne države, so storilci ponaredili dokumentacijo in odpadke označili, kot da so namenjeni zgolj za recikliranje.

Kriminalne združbe se pri tovrstni dejavnosti izpostavljajo razmeroma nizkemu tveganju, nezakonito odlaganje pa medtem velikokrat povzroča nepopravljivo škodo okolju, so poudarili pri Europolu. Tovrstna kriminalna dejanja gredo običajno z roko v roki s ponarejanjem dokumentov in finančnim kriminalom, kot sta pranje denarja in korupcija, so dodali.

Policisti so v akciji zasegli elektronske naprave, mobilne telefone in dokumente, ki bodo predmet nadaljnje preiskave. V preiskavi so poleg hrvaških kriminalistov in italijanskih karabinjerjev sodelovali tudi slovenski kriminalisti.