ECHR: Volilni sistem BiH nedemokratičen in še poglablja etnične delitve

Primer je na sodišče v Strasbourgu vložil Slaven Kovačević, politolog in svetovalec člana predsedstva Bosne in Hercegovine Željka Komšića. Kot pravi, je ogrožena njegova aktivna volilna pravica, saj kot nekdo, ki živi v entiteti Federacije BiH in se ne identificira kot pripadnik enega od treh konstitutivnih narodov, lahko na volitvah za člane predsedstva BiH izbira izključno med predstavnikom bošnjaške ali hrvaške etnične pripadnosti. 

"Podal sem tožbo proti državi, ki jo imam rad, ker v njej obstaja politični sistem, ki je sprevržen in ki ga je treba spremeniti," je Kovačević pojasnil svojo odločitev, da se pritoži na Evropsko sodišče za človekove pravice (ECHR). 

ECHR mu je pritrdilo in ugotovilo, da so Kovačevićeve pravice dejansko kršene in da je diskriminiran. Kot so zapisali v sodbi, trije konstitutivni narodi – to so po Ustavi BiH Bošnjaki, Srbi in Hrvati – več kot očitno uživajo privilegiran položaj v trenutnem sistemu. Nekdo, ki se ne identificira kot kateri od teh treh narodov, praktično nima možnosti kandidiranja na denimo položaj člana predsedstva BiH. 

Sodišče je sklenilo, da so volitve v BiH nedemokratične in še dodatno utrjujejo privilegirane položaje dominantnih etničnih skupin, poroča portal Euronews. Sodišče je državo, ki je sicer od lanskega decembra kandidatka za članstvo v EU, označilo za "etnokracijo", saj je, kot ugotavljajo, etnična zastopanost v državnem političnem sistemu "bolj pomembna od političnih, ekonomskih, družbenih, filozofskih in drugih vidikov". 

"Koncept legitimnega predstavljanja je porušen. Ta država mora omogočiti državljansko predstavljanje, mi pa imamo zdaj omejeno demokracijo," se je po poročanju Radia Slobodna Evropa na odločitev sodišča odzval Kovačević. Poudaril je, da si želi, da bi imel pravico, da lahko voli kogarkoli, oziroma da lahko vsak državljan za člana predsedstva BiH voli, kogar hoče. 

Kovačević ocenjuje, da ta sodba ECHR pomeni, da ni več možno upravičiti, zakaj bi morala BiH sloneti na etničnem principu, saj se z njeno uveljavitvijo in uveljavitvijo drugih sodb ustava BiH usklajuje z evropskimi standardi. Prepričan je, da s trenutno ureditvijo BiH ne more postati članica EU. 

Tiskovni predstavnik Evropske komisije je v odzivu na sodbo dejal, da mora država izvesti reforme, zato da zagotovi enakost in nediskriminacijo svojih državljanov, če želi začeti pristopna pogajanja z EU.

BiH je država z okoli 3,2 milijona prebivalci, ki je sestavljena iz dveh entitet. Večja entiteta je Federacija BiH, manjša pa Republika Srbska. Na čelu države je tričlansko Predsedstvo BiH. Dva člana BiH prispeva Federacija BiH (iz vrst bošnjaškega in hrvaškega naroda), enega pa Republika Srbska (srbski predstavnik). Takšna ureditev onemogoča drugim prebivalcem BiH, kot so Judje, Romi in ostali, da kandidirajo in izbirajo člane predsedstva BiH, pa tudi delegate v Domu narodov Parlamentarne skupščine BiH, v katerem v treh klubih sedi po pet Bošnjakov, Hrvatov in Srbov. Poleg tega Bošnjaki in Hrvati iz entitete Republike Srbske ne morejo kandidirati in delegirati na pozicije znotraj te entitete. In obratno: pripadniki srbske nacionalnosti ne morejo kandidirati ali izbirati predstavnikov na pozicije v entiteti Federacija BiH.